Zdi se, da Rusija postaja nervozna zaradi Trumpovega prsta na sprožilcu, piše analitik britanske televizije Sky News Ivor Bennet. Včeraj je namreč ameriški predsednik Donald Trump dejal, da se še odloča, ali se bodo ZDA priključile izraelskim napadom na Iran.
Časnik Wall Street Journal je danes ponoči objavil članek, da je Trump svojim sodelavcem v Beli hiši že povedal, da bo odobril napad na Iran, da pa želi, preden izda zadnji ukaz, videti, ali se bo Teheran vendarle odpovedal svojemu jedrskemu programu.
Namestnik ruskega ministra za zunanje zadeve Sergej Rjabkov je opozoril ZDA, naj se ne pridružijo Izraelu, kar kaže na povišano napetost v Moskvi, saj se bojijo, da bodo izgubili svojega najbližjega bližnjevzhodnega zaveznika.
Rusija ima namreč z Iranom močne vezi, ki so se po začetku ruske ofenzive na Ukrajino še poglobile. V začetku leta sta državi podpisali tudi sporazum o strateškem partnerstvu.
Sprva se je zdelo, da Rusija na spopad svojega zaveznika z Izraelom gleda kot na priložnost za pridobivanje vpliva, saj se je Kremelj hitro ponudil za posrednika v sporu. Če bi se Teheran odločil, da se vrne za pogajalsko mizo z Washingtonom, bi se Bela hiša zaradi vojaške podpore Ukrajini morda počutila dolžno prisluhniti Moskvi. Vendar pa je Trump včeraj že dejal, da je pomoč ruskega predsednika Vladimirja Putina zavrnil.
Putin in Xi za prekinitev ognja
Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta se v telefonskem pogovoru strinjala, da je prekinitev ognja in sovražnosti med Izraelom in Iranom prednostna naloga. Obsodila sta zlasti agresivno ravnanje Izraela. Dogovorila sta se tudi za srečanje v začetku septembra, ki bo potekalo v Pekingu.
"Vsi vpleteni, zlasti Izrael, morajo čim prej prenehati z nasiljem, da se prepreči ciklično stopnjevanje in širjenje vojne," je v pogovoru s Putinom povedal Xi. "Spodbujanje premirja in prenehanja nasilja sta najpomembnejši nalogi. Uporaba sile ni pravi način za reševanje mednarodnih sporov," je dodal kitajski predsednik.
Ruski predsednik Putin je v pogovoru s Xijem prav tako pozval k prekinitvi ognja, poročajo ruski mediji. "Rusija in Kitajska se držita enakih pristopov in odločno obsojata izraelska dejanja, ki kršijo Ustanovno listino ZN in druga načela mednarodnega prava," je po telefonskem pogovoru voditeljev obeh držav sporočil svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov. Putin je ob tem znova potrdil pripravljenost Moskve za posredovanje v sporih na Bližnjem vzhodu, vključno s konfliktom med Izraelom in Iranom. (STA)
Medtem ko je Trump že včeraj grozil z usmrtitvijo iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, se Moskva sedaj po Siriji lahko boji, da bo izgubila še drugega ključnega zaveznika v regiji.
Šef ruske obveščevalne službe Sergej Nariškin je dejal, da je položaj kritičen. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je sporočila, da je svet po izraelskih napadih na iranske jedrske objekte le nekaj milimetrov oddaljen od katastrofe.
Dopisnik Sky Newsa Ivor Bennett opaža, da je pravzaprav spektakularno gledati, kako država, ki že več kot tri leta vojskuje s svojo sosedo, zdaj druge poziva, naj pokažejo zadržanost.
Opozorilo iz Iraka
Oglasil pa se je tudi vrhovni šiitski verski poveljnik v Iranu ajatola Ali Sistani, ki je opozoril, da bi kakršnakoli akcija proti iranskemu verskemu voditelju lahko pahnilo celotno regijo v kaos. Prepričan je, da bi tako dejanje imelo bridke posledice za celotno regijo. Mednarodno skupnost je pozval, naj naredi vse, da se "ta nepravična vojna konča in se poišče mirna rešitev" za iranski jedrski program. Sistani je sicer Iranec, hkrati pa vrhovni voditelj več milijonov šiitov v Iraku. Njegov vpliv je dovolj močan, da lahko mobilizira velik del šiitov v Iraku.
Vpletenost ZDA ne bi prinesla resnih posledic le Iranu, temveč tudi Rusiji, meni Bennett in dodaja, da se nihče ne vpraša, kaj bi lahko Moskva storila, če bo Trump bombardiral Teheran.
Zaharova na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu tega ni hotela komentirati. Odgovorila ni niti na vprašanje, ali bi lahko prišlo do stopnjevanja napetosti, čeprav je jasno, da se bo to zgodilo.
Ruski uradniki se tako nahajajo v do zdaj za njih neznanem položaju: na eni strani imajo dolgoletnega zaveznika, na drugi pa državo, katere naklonjenosti si želijo.
