Podnebne spremembe in dogodki bodo ljudi vse bolj silili, da zapustijo svoje domove. Konec leta 2024 je bilo zaradi ekoloških nesreč notranje razseljenih 9,8 milijona ljudi. Svetovna banka napoveduje, da bo zaradi podnebnih sprememb do leta 2050 notranje razseljenih 216 milijonov ljudi. Podatkov o migracijah čez meje, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ni, vendar Inštitut za ekonomijo in mir (IEP) navaja, da bosta do leta 2050 v državah, ki se soočajo z visoko ali zelo visoko stopnjo ekološke ogroženosti, živeli dve milijardi ljudi.
Povod, ne nujno vzrok
Podobno opozarjajo ostale globalne organizacije. Tleča težava, ki je ni moč neposredno in takoj prepoznati, lahko ogrozi cele regije. In podnebne spremembe so pogosto ojačevalec že obstoječih problemov. Tako se že od decembra denimo s hudimi primanjkljaji zaradi suše spoprijema Iran, torej regija, ki ima težav že tako precej. Iran želi celo preseliti glavno mesto države zaradi hudega pomanjkanja vode, zaradi katerega Teheran ni več vzdržno mesto. Strokovnjaki pravijo, da je krizo povzročilo večletna slabo zasnovana gradnja jezov in prekomerno črpanje, ki je uničilo stoletja star sistem za izkoriščanje podzemnih rezerv. "Podnebne spremembe razgaljajo pretekle napake, še posebej ko gre za naravne nesreče - od suš do poplav. Iran ni imel dobrega upravljanja vodnih virov. Podnebne spremembe so povod, ne nujno vzrok migracij. Tako je bilo tudi pred desetletjem v Siriji," opozori klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj tudi na dobro raziskane težave, ki so vodile do konfliktov v Siriji pred več kot desetletjem.
Tudi Slovenija ima podnebne migrante
Napovedi so slabe. Že danes so ekstremni vremenski dogodki drugi največji razlog za selitve, prvi so konflikti znotraj držav in vojne. "Podnebne spremembe bodo migracije povzročale tudi v politično nestabilnih državah, ki nimajo sistemov reševanja in izdelanih prilagoditvenih ukrepov. Mimogrede, tudi pri nas nimamo jasnih planov, spomnimo se le poplav na Koroškem in v Savinjski dolini. To so bili naši podnebni razseljenci," pove Kajfež Bogataj.
A za sedaj ljudje, ki se selijo zaradi vremena in drugih okoljskih pogojev ostajajo znotraj domačih držav, se pa zaradi spremenjenih razmer večajo drugi dejavniki tveganja, denimo družbena polarizacija, neprostovoljne migracije ter erozija človekovih pravic in državljanskih svoboščin. "Neizogibne selitve pa bodo, ko bo šlo za izgubo ozemlja, tako zaradi dviga morja, taljenja permafrosta (Inuiti) ali pretirane vročine. Ocena je čez 200 milijonov 2050. Tu ne bo šlo le za preseljevanje znotraj držav, ampak tudi prek meja kontinentov," poudarja klimatologinja.
Multiplikator težav in bumerang
"Podnebne spremembe kot multiplikator tveganja stopnjujejo ekstremne vremenske dogodke, degradacijo okolja in nesreče. Poslabšujejo prehransko negotovost, olajšajo širjenje bolezni, ki jih prenašajo vektorji, in dodatno obremenjujejo zdravstvene sisteme, zlasti v okoljih z omejenimi viri. Zdravstveni sistemi morajo biti pripravljeni ne le na odzivanje na izredne razmere, temveč tudi na reševanje razvijajočih se dolgoročnih zdravstvenih potreb migrantov in razseljenih prebivalcev," svari Svetovna zdravstvena organizacija.
Kako ukrepati? Zaenkrat multilateralizmu tudi na tem področju kaže bolj slabo, pravi klimatologinja: "Politika se spreneveda, da se še ne ve kdo se bo selil in kam bodo tekle selitve. Ocene so znane, načrtov pa ni, ker gre za neprijetne teme. V Sloveniji se o tem ne razpravlja, tudi ni razprav znotraj OZN, niti o statusu še ni dogovora. Vse begunce se tlači v isti koš." Ključnega pomena pri tem je pomoč državam v razvoju, ko gre za prilagajanje. Na mednarodni podnebni konferenci predlani v Bakuju COP29 je bil dogovorjen cilj 300 milijard pomoči letno, lani v Braziliji se je znesek še nekoliko povečal, a prave garancije, da bodo razvite države ta znesek tudi zbrale, ni. Četudi s tem varujejo tudi sebe, a se pogajanja - roko na srce običajno zataknejo pri dolžnostih, ki naj bi jih v zameno za pomoč sprejele države v razvoju.
Lučka Kajfež Bogataj opozarja na bumerang: "Zato je prilagajanje znotraj države tako pomembno. Tudi financiranje od zunaj. Sicer bomo kot bumerang dobili težave nazaj. Tehnološka pomoč v kmetijstvu, namakanju, treningi reševalcev in se posebej vlaganje denarja v meteo službe in sisteme opozarjanja."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
