Ko sta Mojca Žižek Mesarec in Primož Mesarec iz okolice Maribora načrtovala gradnjo montažne hiše na podeželju, sta verjela, da bosta ob urejeni dokumentaciji lahko hitro postavila svoj novi dom. A namesto selitve sta doživela dolgotrajno čakanje: na gradbeno dovoljenje sta čakala več mesecev. Njuna zgodba ni redkost, temveč resničnost številnih investitorjev, ki želijo graditi po pravilih, a se zapletejo v zapletene postopke, dolgotrajna usklajevanja in administrativne zastoje.
"Na gradbeno dovoljenje skupaj z vsemi soglasji smo čakali več kot 12 mesecev," pravi Mojca Žižek Mesarec. Po njenih besedah roki v praksi pogosto niso spoštovani, molk organa pa je "mrtva črka na papirju". Postopek je po njeni oceni skoraj "balkanski" - brez jasnega reda, brez prave odgovornosti in s številnimi zamudami, ki pogosto nimajo razumljivega razloga.
"Nihče ne želi čakati leta, da bi sploh lahko začel graditi," opozarjata Mojca in Primož Mesarec
V Sloveniji 130, v Mariboru 45 dni
Na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) medtem pojasnjujejo, da je povprečni čas pridobivanja gradbenega dovoljenja za stanovanjske stavbe v Sloveniji, vključno z dopolnitvami vlog, seznanitvijo stranskih udeležencev in pritožbami, približno 130 dni. Omenjeni čas vključuje tudi obdobje, ki ga porabi projektant za dopolnitev dokumentacije, in upravni postopek do pravnomočne odločbe. V posameznih primerih, kot je bila obnova po poplavah, je bilo dovoljenje mogoče pridobiti že v petih dneh. "Natančnejši podatki, kako dolgo traja postopek po upravnih enotah, še niso na voljo," so pojasnili, ko smo želeli izvedeti, v katerih upravnih enotah (UE) je treba najdalje čakati na dovoljenje. Gradbena dovoljenja v Sloveniji namreč izdajajo UE, v določenih primerih pa tudi ministrstvo, predvsem za objekte z vplivi na okolje in za projekte posebnega javnega pomena, kot so bolnišnice, prometna infrastruktura ali energetski objekti.
Zato smo se obrnili na upravne enote. Na UE Ljubljana opozarjajo, da je čas izdaje gradbenega dovoljenja v veliki meri odvisen od popolnosti vloge in kakovosti projektne dokumentacije. Na UE Murska Sobota naj bi postopek trajal nekoliko dlje, okoli 90 dni. In kako je na UE Maribor? Po pojasnilu tamkajšnje načelnice Nike Pozeb Kolenc je zakonski rok za izdajo odločbe dva meseca od vložitve popolne vloge oziroma tri mesece, če je potrebno dodatno usklajevanje z mnenjedajalci. "V praksi pa je lani povprečen čas izdaje gradbenega dovoljenja znašal 45 dni, šteto od popolne vloge," je zatrdila Kolenčeva.
Naša sogovornica Mojca Mesarec pa ugotavlja, da je uspešnost postopka pogosto odvisna od referenta na upravni enoti. Če je na dopustu ali bolniški, se lahko postopek preprosto ustavi. "Referentke se resnično trudijo, a sistem in njihova preobremenjenost jim enostavno ne omogočata tekočega dela," dodaja.
O sistemu niti ne vedo veliko
Na ministrstvu zagotavljajo, da si prizadevajo za večjo preglednost in pospešitev postopkov. Eden ključnih ukrepov naj bi bila nova gradbena zakonodaja, ki uvaja enoten 30-dnevni rok za izdajo mnenj, odpravlja nepotrebne administrativne obveznosti in omogoča hitrejše ukrepanje gradbene inšpekcije. Bolj jasna naj bi bila tudi pravila glede manjših odstopanj od gradbenega dovoljenja, da vlagateljem zaradi manjših sprememb med gradnjo ne bi bilo treba začeti celotnega postopka znova.
Med pomembnimi spremembami ministrstvo izpostavlja digitalizacijo postopkov s sistemom eGraditev, ki naj bi bil v celoti uveden do začetka leta 2026. Že zdaj naj bi bil na voljo na 34 UE. Odzivi s terena so po njihovih besedah pozitivni, pri čemer posebno pozornost namenjajo izobraževanju referentov in uporabnikov ter sprotnemu zbiranju predlogov za izboljšave.
Vendar pa Mojca in Primož Mesarec opozorita, da na njunih lokalnih upravnih enotah (UE Maribor in UE Ruše) o sistemu eGraditev "niti ne vedo veliko", kar po njenem pomeni, da sistem še ni zaživel na ravni, ki bi dejansko skrajšala čakanje in olajšala postopek.
Kljub napovedanim reformam pa praksa kaže drugačno sliko: v zadnjih treh letih se je število izdanih gradbenih dovoljenj v Sloveniji zmanjšalo za približno 25 odstotkov. Ali so za to krivi (pre)počasni postopki, podražitve gradbenih materialov ali pomanjkanje kadra, ostaja odprto vprašanje. Po mnenju strokovnjakov pa je razlog najverjetneje kombinacija vseh teh dejavnikov.
Manj kršitev, a problemi ostajajo
Gradbena inšpekcija je izvedla usklajeno akcijo nadzora nad preprečevanjem nedovoljenih gradenj, zlasti na varovanih območjih in v primerih brez predhodnih prijav. Inšpektorji so preverjali gradnje v teku, ali imajo ustrezna dovoljenja in ali potekajo skladno z izdano dokumentacijo. Namen nadzora je bilo zgodnje zaznavanje nepravilnosti, še pred dokončanjem objektov. V akciji je sodelovalo 32 gradbenih inšpektorjev, ki so opravili 147 inšpekcijskih pregledov in uvedli 101 postopek - 99 upravnih in dva prekrškovna. Medtem ko je bil lani skoraj vsak drugi pregledani objekt nedovoljen, je letos takšen le še približno vsak četrti, kar kaže na pozitiven premik.
Med 41 zaključenimi postopki je bilo ugotovljenih enajst nedovoljenih objektov, kar pomeni skoraj 27 odstotkov zaključenih primerov. Inšpektorat je izdal 16 odločb: osem o ustavitvi gradnje in odstranitvi objekta, dve zaradi neskladnosti z gradbenim dovoljenjem, pet zaradi manjših kršitev, ena pa je bila izdana zaradi nevarnega objekta. Poleg tega sta bila izrečena tudi dva opomina, v nekaterih primerih pa so zavezancem naložili odpravo ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku. Gradbeni inšpektorat ugotavlja, da so rezultati spodbudni, a opozarja, da je nadzor še vedno potreben, saj se nezakonite gradnje, čeprav jih je manj, še vedno pojavljajo.
Prihajajo spremembe prepozno?
Obetajo se torej spremembe, a za številne investitorje, kot sta Mojca in Primož Mesarec, te prihajajo prepozno. Njuna zgodba ostaja opozorilo, da so tudi najboljši načrti lahko ujeti v počasno in pogosto nepredvidljivo birokratsko realnost. Nova zakonodaja in digitalizacija obetata premik, a šele praksa bo pokazala, ali bodo postopki res postali hitrejši, preglednejši in dostopnejši.
Mojca Žižek Mesarec, sicer tudi vodja nepremičninske agencije Galea nepremičnine, je prepričana, da ravno zaradi teh birokratskih zapletov in nepredvidljivosti postopkov tuji vlagatelji pri nas ne vidijo prave priložnosti za naložbe.
"Nihče ne želi čakati leta, da bi sploh lahko začel graditi. Morda nas čaka kakšno presenečenje in bo sistem po januarju 2026 končno deloval tako, kot bi moral ... Ampak iskreno? Težko verjamem. Saj veste, če ni sodnika, ni tožnika. Če jim nihče nič ne more, pa bog ne daj, da je kdo vstal na levo nogo - greš na block in boš na vrsti, ko boš. Ne pomagajo ti zveze in poznanstva, ne urgence, ne roki, ne 20 dag kave. Upravne enote? Postale so birokratski labirint, v katerem si le še številka in upanje, da se bo komu sploh ljubilo dvigniti telefon," je jasna sogovornica.
Novosti novele gradbenega zakona
Mnenja in mnenjedajalci
- Mnenjedajalci bodo morali na spletu zagotoviti dostop do vseh svojih informacij.
- Investitorji in projektanti bodo do teh informacij dostopali prek ene točke v Prostorskem informacijskem sistemu (PIS).
- Mnenje mora biti izdano najpozneje v 30 dneh od zahteve. Če mnenja ne bo, lahko investitor vloži vlogo za gradbeno dovoljenje.
- Uprava bo pred postopkom dodatno preverila, ali se mnenjedajalec s »tišino« (molkom) strinja.
- Uvedena fikcija izdanega mnenja: nepomembnih mnenj ni treba pisati, pomembne zadeve pa bodo obravnavane hitreje.
Napušči in izstopajoči deli stavb
- Po novem ne bo treba znova dokazovati pravice do gradnje za izstopajoče dele, če vanje med gradnjo ni posegov.
- Pri rekonstrukciji teh delov nad javnim dobrom (npr. nad cesto) bo zadostovalo soglasje upravljavca.
Dopustna odstopanja pri gradnji
Dovoljena nebistvena odstopanja so razširjena:
- stavbe: horizontalni premik do enega metra
- inženirski objekti: večja dopustna odstopanja, če ne posegajo v sosednje parcele.
Domneva legalnosti za objekte, starejše od 1995
- Letnica za domnevo legalnosti se premika na 1995.
- Taki objekti bodo po zakonu veljali za legalne tudi brez dokumentacije.
- Možnost pridobitve odločbe o domnevi legalnosti – ob evidentiranju, plačilu komunalnega prispevka in izrisu objekta.
Druge spremembe
- Črta se obveznost prijave začetka gradnje za enostavne stavbe.
- Manjše rekonstrukcije se bodo evidentirale po treh letih – pomembno za večstanovanjske objekte.
- Nujne rekonstrukcije morajo biti skladne s sodobnimi tehničnimi predpisi – potreben bo ustrezen projekt, z rokom priprave enega leta.
- Sistem eGraditev bo omogočal popolno digitalno vodenje – papirni dokumenti se bodo šteli za izvirnik.
- Investitor bo imel tri leta izbire med digitalno in papirno potjo.
- Jasno se določajo pripravljalna dela, ki ne pomenijo začetka gradnje – pomembno za veljavnost dovoljenj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
