Največja vladna stranka Gibanje Svoboda je v proceduro vložila predlog sklepa za razveljavitev posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki so ga pred tednom dni na predlog Levice podprle vse parlamentarne stranke razen Svobode. To je ključno sporočilo po parlamentarnem vrhu, ki ga je v razgretem političnem ozračju sklical premier Robert Golob. Največja opozicijska stranka SDS je srečanje v vladnih prostorih bojkotirala. Janez Janša namreč meni, da ima koalicija dovolj glasov za preklic referenduma. "Če se ne zmorejo dogovoriti, naj odstopijo in nehajo delati škodo," je zapisal na omrežju X.
Golob zaznal naklonjenost strank
Predsednik vlade je v tem tednu opravil vrsto sestankov glede odločanja na referendumu o obrambnih izdatkih. Kot pravi, je dobil nedvoumen odgovor, da je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče, zato meni, da bi bila najboljša rešitev razveljavitev referenduma. "Svoboda je vložila pobudo, da državni zbor znova glasuje z namenom, da se odpravi nejasno referendumsko vprašanje. Na sestanku sem vsem strankam ponudil možnost, da pobudo vložimo skupaj. Zaznal sem veliko naklonjenost, da se to glasovanje opravi, kar je največji pozitivni rezultat parlamentarnega vrha, na katerem smo si iskreno izmenjali poglede tako o obrambno-varnostni politiki kot o dogajanju v državnem zboru minuli teden," je izpostavil Golob. O tem, da predstavnikov SDS ni bilo na parlamentarnem vrhu, je dejal: "Kdor zavrne vabilo na sestanek, veliko pove o sebi."
Svoboda ima v parlamentu 39 poslancev, zato za preklic referenduma potrebuje dodatne glasove. Poslanska skupina treh poslancev pod vodstvom Anžeta Logarja je že napovedala, da bo podprla razveljavitev referenduma, načeloma tej pobudi prikimavajo tudi v NSi, a so premierju predlagali, naj na predlog sklepa veže zaupnico vladi. "Temu se lahko samo nasmejem," je pristavil Golob. Kot pravi, je izglasovani referendum uperjen proti zavezništvu Nata. Če bo referendum preklican, Svoboda ne namerava vložiti referenduma o članstvu Slovenije v severnoatlantskem zavezništvu, ki ga je premier napovedal pred tednom dni. "Prvi referendum bi lahko pripeljal do tega, da bi bilo vladi onemogočeno izvajati varnostno politiko. Če referendum ne bi bil izglasovan, tudi naše pobude ne bi bilo. Največja mednarodna škoda za državo bi nastala, če vlada ne bi imela mandata, kako izpolnjevati zaveze Nata, hkrati pa bi še vedno bili polnopravni člani zavezništva. Z razveljavitvijo referenduma bomo naredili največ za ugled Slovenije," je dejal premier.
Han: Opravili bomo razpravo
Levica kot predlagateljica referenduma vztraja pri svoji pobudi, zato Svoboda pri rušenju referenduma ne more računati na pomoč najmanjše koalicijske stranke. "Vztrajamo pri referendumu in nasprotovanju članstvu v Natu. Kdor je prebral obrazložitev, mu je jasna intenca referendumskega vprašanja," je ocenila koordinatorica Levice Asta Vrečko. Morda se glede referenduma o obrambnih izdatkih znova premislijo Socialni demokrati, ki so jih v Svobodi najbolj kritizirali, ker so minuli teden podprli referendumski predlog Levice. "Slišali smo ustavne pravnike, ki so dejali, da je referendumsko vprašanje nejasno. Pozdravljam pobudo premierja o razveljavitvi referenduma, a ne želim prejudicirati glasovanja. V stranki bomo opravili strokovno razpravo in se potem odločili," je izpostavil predsednik SD Matjaž Han. Njegova pobuda, da se referendum ohrani, a popravi vprašanje, ni naletela na odobravanje. Stranka bo imela notranji posvet v ponedeljek.
Državni zbor bo o preklicu referenduma najverjetneje glasoval prihodnji teden, nato sledijo parlamentarne počitnice. Če bo SD vztrajala pri referendumu, bo Svoboda odvisna samo od glasov opozicije, kar bi utegnilo dodatno zaostriti odnose znotraj vladnih vrst, obenem pa Golobovi pri vprašanju obrambe vse bolj pritiskajo na SD. Premier sicer pravi, da v koaliciji ni nobenih sporov, prav tako ne gre za temo, ki bi bila zapisana v koalicijski pogodbi ali v programu dela vlade: "Ravno zaradi nejasnega referendumskega vprašanja verjamem, da lahko pride do premisleka tako v koaliciji kot opoziciji." Ker glasovi Logarjeve poslanske skupine morda ne bodo zadostovali za preklic referenduma, bo pomembna tudi odločitev NSi. Predsednik stranke v odhodu Matej Tonin je izrazil obžalovanje, da se parlamentarne stranke niso v celoti strinjale o tem, da je referendumsko vprašanje nejasno. "Najbolj logično bi bilo, da takšno vprašanje pospravimo z mize. Če o tem ni možno doseči soglasja, bo morala koalicija povedati, kako naprej. O tem, kako bo ravnala poslanska skupina NSi, bomo javnost pravočasno obvestili, najprej pa želimo izvedeti, kakšni bodo naslednji koraki." Anže Logar je poudaril, da bi morala politika v tem trenutku stopiti korak nazaj, saj gre za varnostna vprašanja: "Zaostrovanje nikomur ni v interesu. Predlagal sem, da jeseni sprožimo krog širšega obveščanja pred sprejemanjem proračuna, da bo tudi državljanom jasno, po kateri poti gremo."
