Prišli so Miro Cerar, Ciril Ribičič, Igor Kaučič, Saša Zagorc, Matej Avbelj. Kaučič je po srečanju povedal, da so imeli pri predsedniku vlade, ki je prisluhnil ustavnopravnim argumentom, izčrpen pogovor. V ospredju sta bili dve vprašanji, in sicer referendumsko vprašanje že potrjenega razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov in vprašanje morebitnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. "Kar se slednjega tiče, je bilo razumeti, da ga predsednik vlade veže na prvega. Ta trenutek to ni aktualno vprašanje, če se reši prvo," je pojasnil Kaučič.
V primeru že potrjenega referenduma se ustavni pravniki po besedah Kaučiča strinjajo, da je vprašanje nejasno in zavajajoče ter lahko povzroči velike težave tako pri volivcih kot kasneje pri ugotavljanju njihove volje. Predlagateljica referenduma bi namreč volivce vprašala: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.
Zato so ustavni pravniki, v primeru, da bo politična odločitev, da ta referendum obstane, premierju predlagali ustrezno uskladitev referendumskega vprašanja. To je mogoče storiti bodisi z odlokom o razpisu referenduma bodisi z razveljavitvijo že sprejetega sklepa o razpisu referenduma in oblikovanjem drugačnega, razumljivega in nesugestibilnega vprašanja, je možnosti navedel Kaučič.
Kako umakniti že dogovorjeni referendum
S predsednikom vlade pa so odprli tudi pravni vidik možnosti umika že dogovorjenega referenduma, pri čemer so ustavni pravniki enotni, da je to mogoče storiti po dveh poteh. DZ bi lahko razveljavil odločitev, ki so jo poslanci izglasovali minuli petek, lahko pa počaka na pripravo odloka in enako kot v primeru referenduma o Jek 2 sprejme odlok o razveljavitvi odloka. Kaučič se je sicer zavzel za prvo možnost. Obenem pa je znova poudaril, da bo odločitev o tem sprejemala politika, pravniki pa so premierju zgolj predstavili možnosti. Tudi predsednik vlade jih je po njegovih besedah obvestil, da bodo vsa ta vprašanja predmet političnega usklajevanja. Kaučič je obenem ocenil, da je bil premier z obrazložitvami ustavnih pravnikov zadovoljen, kot je sam razumel, bo z ustavnopravnega vidika ravnal skladno z njihovimi nasveti.
Ob aktualnem dogajanju pa je Kaučič še ocenil, da 30-letna zgodovina referendumov kaže, da so odločitve zanje še vedno premalo premišljene. "Pričakoval bi veliko večjo pretehtanost, resnost, ko gre za tako pomembne institute. Konec koncev, če ne drugega, je to zelo drago," je izpostavil ustavni pravnik Kaučič. Takšne "nepremišljene odločitve" lahko namreč stanejo več kot šest milijonov evrov vsaka.
Spomnil je tudi na paket lanskih posvetovalnih referendumov, pri čemer uresničitev volje volivcev še niti v enem primeru več kot leto pozneje ni uresničena. "To kaže na to, da bi veljalo premisliti, da to ne bi smel biti instrument za nabiranje političnih točk, ampak resen razmislek, kaj so vprašanja, ki zaslužijo odgovor volivcev. To so preprosto predrage javnomnenjske raziskave, ki si jih politika privošči," je opozoril.
Kaj bo naredila Svoboda in zakaj
"Svoboda ostaja enotna v svojih namerah," je Golob izjavil po poznejši seji izvršnega odbora največje vladne stranke. "Svoboda ima samo en cilj in je v tem enotna: Da če že moramo na referendum, potem naj bo vprašanje takšno, da bodo politiki vedeli, čemu so jih ljudje zavezali. Temu bo sledilo besedilo naše referendumske pobude o članstvu v Natu, da bodo ljudje vedeli, o čem odločajo," pa so po izvršnem odboru sporočili iz stranke.
"Mi bomo nadaljevali naše aktivnosti, ker si želimo, da ko se ljudje odločajo na referendumu, zelo jasno izrazijo svojo voljo in vedo, o čem glasujejo," pa je na vprašanje, ali je zanje na mizi tudi umik obeh referendumov, odgovoril podpredsednik stranke in vlade Matej Arčon. Kot je pojasnil, trenutno vztrajajo pri svojem predlogu, ki "temelji na tem, da volivke in volivci na referendumu jasno izrazijo svojo voljo".
Arčon je spomnil še, da je poslanska skupina Svobode edina enotno glasovala proti predlaganemu referendumu o obrambnih izdatkih, ki je po njegovih besedah tudi "na neki način lahko paradoks", saj je DZ pred tem že potrdil obrambno resolucijo, zdaj pa bi o tem spraševali še volivce.
