"Novopečeni milijonarji imajo prestrašene in apatične delavce, v plašnicah vsakdana, na minimalcu. Ali pa še to ne. Vlada nam vsiljeno stanje mnogotere razklanosti. In to je nedopustno. Obljubljena, pregovorna druga Švica nismo postali. In nikoli ne bomo. Vsaj to iluzijo smo prerasli.
Sanjamo vojaško nevtralno, politično suvereno in prehrambno samooskrbno državo. In potem se zbudimo v nočno moro cenenega napuha in sezonskih popustov škart robe Zahoda. Od Slovenije je ostalo samo še ime, ki si ga redki upamo povedati v obraz. Dežela, ki daje podeželju negativen ton frajtonarice v molu, je brez posluha za vpijoče v puščavi osebnih stisk in si še ni prislužila obljubljenega ji imena, moja.
Volitve so pesek v oči. Farsa. Voliti manjše zlo pa je vseeno bolje kot počutiti se premajhnega za sodelovanje pri morebitnih političnih rošadah. Gre predvsem za odgovornost do sebe. Spremembe vedno prinašajo posamezniki in marginalne skupine. Raja trenutno sledi zlatoustemu, pernatemu, novokomponiranemu, padre familias idealu. Letos volim na ambasadi v Sarajevu. To ni le moja dolžnost. To je moja neodtujljiva pravica. Ker cenim svoj glas. Komurkoli že ga bom namenil."
