... ki se bo končno upala zares lotiti problema zdravstva. Plačevanje po pavšalih; državni nadzor nad zavarovalnico in zdravstveno blagajno; kolektivne pogodbe, po katerih smo plačani po letih in urah, ne po opravljenem delu; sistem upravljanja, po katerem praktično ni možnosti nagrajevanja ali odpuščanja - to je zdravstvo privedlo v stanje, kjer ne prosperirajo sposobni in pošteni (in takih nas je veliko), ampak je izjemno gojišče za korupcijo in slabo opravljeno delo. V družbi, ki v nobenem drugem pogledu ni več socialistična ali sploh solidarna, v kateri se vsaka druga storitev plača po tržni ceni, tak sistem ne more več obstajati.
Zato je slovensko zdravstvo potrebno globoke preobrazbe. Fundamentalne. Spremeniti je treba idejo socialnega zdravstva. Storitvam v zdravstvu je treba dati realno ceno. Javno in transparentno. Nato je treba ljudem dovoliti, da svoje zdravje pošteno zavarujejo (za socialno šibke bo tu morala poskrbeti država). Od zaposlenih v zdravstvu je treba zahtevati dobro opravljeno delo in jih plačati pošteno po opravljeni storitvi in zahtevnosti njihovega dela, ne pa pavšalno (in slabo) po kolektivni pogodbi, nato pa trkati na njihovo vest in pričakovati razdajanje in solidarnost (tega v naši družbi skoraj več ni). Reorganizirati je treba sistem upravljanja in dati upraviteljem možnost ekonomskih odločitev, zaposlovanja, nagrajevanja, hkrati pa jasno opredeljeno odgovornost ter od njih zahtevati, da se naredi red in da je končni rezultat kvalitetna storitev po najnižji možni ceni.
Sama sem po duši socialist - veliko solidarnosti in bolj malo preštevanja dobička -, a družba ne deluje več tako in zato tudi zdravstvo ne more. Red lahko naredimo samo s tržno organizacijo. Ko pa bodo spet prišli izjemni časi - takrat se lahko zahteva solidarnost, enako kot od vseh ljudi v vseh plasteh družbe. In bo tudi dana v enaki meri, saj zdravstveni delavci ne bodo v osnovi nezadovoljni, preutrujeni ali preslabo plačani.
