"Šli smo zelo mehko in postopno," je poudaril Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred včerajšnjo nadaljnjo obravnavo predlagane pokojninske reforme v državnem zboru.
Po predlogu se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zvišuje za tri mesece letno in od leta 2035 znaša za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Na vprašanje, ali je to pravično za tiste, ki so začeli delati pred 22. letom starosti, je odgovoril, da bodo tisti, ki so začeli delati pred 20. letom, deležni olajšav, pri tistih, ki so začeli delati kasneje zaradi študija, se bo tudi to upoštevalo. A reforma po ministrovih besedah ni samo podaljševanje starosti, ampak reforma celotnega sistema. Ker se bo odmerni odstotek postopoma zvišal na 70 odstotkov, je treba poseči v referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove in usklajevanje pokojnin.
Poziv politiki, naj umakne "sramotno reformo"
Glede usklajevanja pokojnin je pojasnil, da z dopolnilom predlagajo, da bi se pokojnine v naslednjih desetih letih usklajevale v razmerju 50 odstotkov z rastjo povprečne bruto plače in 50 odstotkov z inflacijo, in šele nato, ko se bo uveljavil višji odmerni odstotek, po novem, torej 80 odstotkov z inflacijo in 20 odstotkov z rastjo povprečne bruto plače. Spreminja se tudi referenčno obdobje, torej število let, ki se bodo upoštevala pri izračunu pokojnine. To obdobje naj bi se postopoma zvišalo na 40 let, pri čemer bi še vedno bilo mogoče izločiti pet let, ne nujno zaporednih. Po ocenah državnega sekretarja Igorja Feketija na polovico ljudi to podaljšanje referenčnega obdobja ne bo vplivalo, saj se bo upoštevala minimalna osnova. Se jim bo pa zvišal odmerni odstotek, ki si ga bo mogoče zvišati tudi za delo nad 40 let.
S tem se pa ne strinjajo v Konferenci sindikatov zavarovalništva Slovenije. Včeraj so ponovno pozivali politiko, naj umakne sramotno pokojninsko reformo, ki je zadnji žebelj v krsto že tako obubožanim upokojencem. "Zgroženi smo nad tem, kako enotna je politika v tem, da prisili delavce delati še dve leti več za dolgoročno nižje pokojnine. Soočeni smo s predlogom, po katerem bo 20 let po upokojitvi kar 70 odstotkov vseh upokojencev prejemalo pokojnino, nižjo od minimalne plače. Ne glede na to, kaj so delali in kolikšno plačo so prejemali. Vlada nas bo vse poenotila v siromaštvu. Opozicija pa z molkom to podpira do te mere, da je vseeno, ali bodo na glasovanju pritisnili na tipko 'za', so zapisali v sporočilu za javnost. Tako kažejo izračuni, ki jih je zanje pripravil sodni izvedenec s področja aktuarstva.
Številna dopolnila k noveli
Reformi ob sprejetju tako grozi možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, čeprav je predlagana reforma dobila podporo socialnih partnerjev na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), tudi s sindikalne strani. A Delavska koalicija, ki je združila več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, nasprotuje predlogu reforme, ker so predvideni kasnejše upokojevanje, nepravičen izračun pokojnin in nižanje vrednosti pokojnin. Mesec pa je ob tem posvaril pred posledicami za vzdržnost pokojninskega sistema.
Državni sekretar Feketija je še pojasnil, da je v pokojninskem sistemu vsako leto potrebno doplačilo iz proračuna in da bo tako ostalo tudi po predlagani reformi. Po njegovih besedah bodo izdatki za pokojnine še vedno rasli. Prejšnji dve reformi sta nižali delež BDP, ki smo ga namenjali za pokojnine, in sta dali rezultate pri vzdržnosti pokojninskega sistema, zdajšnja reforma pa zvišuje izdatke za približno dva odstotka na daljši rok, kar pomeni, da daje več poudarka blaginji upokojencev.
Sicer pa so koalicijski poslanci vložili približno 80 predlogov dopolnil k noveli, večinoma na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe. Predloge dopolnil sta ločeno vložili tudi opozicijski SDS in NSi, z njimi med drugim predlagajo odpravo omejitve na tri otroke pri pravici do zvišanja odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke, uvedbo progresivne lestvice za zimski dodatek in drugačen način usklajevanja pokojnin z rastjo plač in življenjskih potrebščin od predlaganega v noveli.
