V Konferenci sindikatov zavarovalništva Slovenije (KSZS) so kritični do predlagane pokojninske reforme. Prepričani so namreč, da prinaša dolgoročno revščino za vse upokojence. V Delavski koaliciji, ki združuje več sindikatov in nevladnikov, pa so po petkovem neuspelem sestanku z ministrom Luko Mescem napovedali začetek aktivnosti za zakonodajni referendum o predlagani pokojninski reformi.
Kaj kažejo dodatni izračuni?
Dodatni izračuni, ki jih je za konferenco sindikatov opravil sodni izvedenec s področja aktuarstva, kažejo, da bo zaradi slabšega usklajevanja čez 35 let kar 80 odstotkov vseh pokojnin nižjih od minimalne plače, danes pa je takih 45 odstotkov. Pokojnine naj bi se namreč po novem v večji meri usklajevale z inflacijo in manj z rastjo plač. "Reforma pomeni dolgoročno revščino za skoraj vse upokojence, kljub temu da bomo vsi prisiljeni zanjo delati dve leti dlje," poudarjajo in dodajajo: "V tej luči je obljubljena sistemsko urejena božičnica, ki jo bo v nekaj letih tako ali tako izničila inflacija, obliž na rano. Napovedani lažji pogoji za pridobivanje varstvenega dodatka pa bodo zgolj razbremenili javne uslužbence, saj bomo čez 30 let očitno skoraj vsi v položaju, ko ga bomo potrebovali in bomo zanj lahko zaprosili." Nasprotujejo tudi zaostrovanju pogojev za upokojitev na 67 let.
Ministrstvo za delo pa odgovarja, da so tako dolgoročne napovedi o minimalni plači in pokojninah neutemeljene, saj se bodo pokojnine še naprej usklajevale - deloma z inflacijo in deloma z rastjo plač. "Če predpostavimo, da na dolgi rok plače rastejo hitreje od inflacije, bo torej ob upoštevanju zakona prav v vsakem od naslednjih 35 let uskladitev pokojnin višja od uskladitve minimalne plače, ki se po zakonu usklajuje samo z inflacijo," so navedli. Neresnična je po njihovem tudi trditev, da bo inflacija izničila zimski dodatek. "Zimski dodatek je nova pravica. Letos bo znašal 150 evrov, nato bo v petih letih zrasel na 250 evrov. Nato se bo usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom, torej vsaj z inflacijo. Inflacija ne more izničiti dodatka, ki se usklajuje z inflacijo," so zapisali. Dodali so še, da varstveni dodatek ostaja socialna pravica za vse z nizkimi dohodki, do njega pa so upravičeni vsi, ki ne presegajo določenega cenzusa. Izjava, da bomo čez 30 let vsi v položaju, ko bi ga potrebovali in bi zanj lahko zaprosili, pa je po oceni ministrstva neodgovorna.
Delavska koalicija: reforma je protidelavska
Eden od očitkov Delavske koalicije je tudi, da je bila reforma v sedanji obliki poslana v državni zbor brez resne razprave z delavstvom in upokojenci. Na ministrstvu za delo pa pojasnjujejo, da je reforma rezultat socialnega dialoga in več kot pol leta trajajočih pogajanj. "Vlada ni nikogar izločala iz razprav in ničesar ni skrivala. Teza, da sindikalne centrale, ki sodelujejo v socialnem dialogu, ne predstavljajo delavstva, postavlja pod vprašaj celoten socialni dialog med vlado, sindikati in delodajalci," so zapisali v odzivu. Pojasnjujejo še, da je dogovor podpisalo vseh šest sindikalnih central, vključno s sindikalnimi centralami, katerih člani so nekateri pobudniki referenduma.
Sicer pa trdijo, da pokojninska reforma ni protidelavska. Pravijo, da so sistem zastavili tako, da bo pokojnina znašala približno 70 odstotkov povprečja naših plač v delovni dobi. To je v primerjavi z drugimi državami in glede na vse okoliščine v Sloveniji dobro razmerje, ki tudi omogoča stabilnost pokojninske blagajne, vztrajajo na ministrstvu. "Preseneča nas, da vlada še vedno trdno stoji na poziciji, da je pokojninska reforma v sedanji obliki primerna, kljub vse več neizpodbitnim dokazom, da je izrazito protidelavska. Namesto odpravljanja sedanjih obremenitev te le še povečuje. Pokojnine številnih delavcev bodo kljub višjemu odmernemu odstotku po predlogu pokojninske reforme nižje, saj naj bi se za izračun upoštevala tudi leta slabih plač," so jasni v Delavski koaliciji. Ta združuje preko 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, več deset tisoč delavcev, študentov in upokojencev. Nesprejemljivo se jim tudi zdi, da bodo delodajalci za pokojnine še vedno prispevali skoraj dvakrat manj kot delavci, ki bodo z dodatnimi leti dela in kasnejšim upokojevanjem nosili celotno breme vzdržnosti pokojninskega sistema.
"Nenavadno se nam zdi, da poslanke in poslanci o tako ključni reformi nimajo nobenega samostojnega mnenja"
Poziv za sprejem dopolnil k pokojninski reformi, ki čaka na obravnavo v državnem zboru, je Delavska koalicija poslala tudi poslanskim skupinam, vendar niso dobili resnih odgovorov. "Najmanj nenavadno se nam zdi, da poslanke in poslanci o tako ključni reformi nimajo nobenega samostojnega mnenja, ki bi v čemerkoli odstopalo od vladne linije," so bili kritični.
Kaj je sporno za Delavsko koalicijo
Delavska koalicija je vladi in poslancem postavila ultimat, naj do 30. maja sprejmejo njihove predloge za spremembo reforme, sicer bodo sprožili referendum. Zahtevajo črtanje dviga upokojitvene starosti, ki bi od leta 2035 znašala 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe in 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Prav tako nasprotujejo podaljšanju referenčnega obdobja za izračun pokojnin s 24 na 40 let (z izjemo petih najmanj ugodnih let) in novi formuli usklajevanja pokojnin, ki bo bolj vezana na inflacijo kot na rast plač.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
