Konec poletja je bil v parlamentu potrjen zakon o uporabi konoplje v medicinske namene, v zakonodajni proceduri pa je tudi zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. V Agenciji za varnost prometa (AVP) so prepričani, da bo morebitna legalizacija konoplje slabo vplivala na prometno varnost pri nas, niso pa edini, ki imajo te pomisleke. Tudi zdravstvena stroka, policija in še kdo meni enako, prepričani so, da tega zakona ne gre sprejeti.
V. d. direktorice AVP Saša Jevšnik Kafol je izpostavila, da pomislekom, kako bo dovoljena vsebnost THC (glavne psihoaktivne sestavine pri konoplji) pri udeležencih prometa vplivala na prometno varnost, niso odveč, pritrjujejo podatki iz tujine. Predlog zakona bi dovoljeval tri nanograme THC v mililitru krvi, kar predstavlja stopnjo kot 0,5 miligrama alkohola v litru krvi. "Četudi niti 0,5 promila alkohola v krvi ni varna meja, je pri THC kakršnokoli mejo še težje določiti," je izpostavila. Niti ni na voljo testov, ki bi takšno merjenje omogočali. Zdaj so na voljo le testi, ki, ker je vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc popolnoma prepovedana, potrjujejo prisotnost teh snovi v slini. "Ničelna toleranca je edina prava pot, če želimo, da so naše ceste varne," pravi Saša Jevšnik Karfol.
"Že s pogovori o legalizaciji konoplje se je odprla Pandorina skrinjica"
V Kanadi droge prehitele alkohol
Vodja sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo pri AVP dr. Saša Kuhar je povzela statistike, po katerih je lani zaradi voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola ali drog umrlo 21 ljudi, kar je 31 odstotkov vseh smrtnih žrtev. "Število tistih, ki vozijo pod vplivom prepovedanih substanc, iz leta v leto raste," je dejala. Letos je do ponedeljka zabeleženih 55 nesreč, v katerih so povzročitelji vozili pod vplivom drog, v teh nesrečah so umrli štirje ljudje, deset jih je bilo huje poškodovanih in 16 lažje.
Po podatkih raziskave, ki jo je s področja drog v minulem letu opravila AVP, je kar 54 odstotkov vseh vprašanih v zadnjih 12 mesecih zaužilo konopljo, 21 odstotkov kokain in 14 odstotkov ekstazi. Kar 61 odstotkov vprašanih pa je, potem ko so zaužili mamila, sedlo za volan, od tega jih je bila skoraj polovica takih, ki so ob mamilih zaužili še alkohol. "V Nemčiji so 1. aprila lani legalizirali kanabis, meja dovoljenosti je 3,5 nanograma na mililiter krvi. Posameznik lahko ima pri sebi 25 gramov konoplje, doma pa 50 gramov oziroma tri sadike," razlaga Saša Kuhar in ob tem dodaja, da se je pokazalo, da je bil zakon sprejet prehitro, prometni predpisi niso bili usklajeni, policija ni imela ustrezne opreme za preverjanje in količina, ki bi pomenila definicijo zlorabe, ni bila določena. "Kakšen vpliv bo to imelo na varnost v prometu, bo mogoče ugotoviti v prihodnjih letih, a podatki iz Kanade, kjer so konopljo legalizirali leta 2018, kažejo, da je prisotnost drog prehitela pristnost alkohola. V prometu je bilo zaradi drog 40 odstotkov žrtev in 33 odstotkov zaradi alkohola," je dodala.
Proti tudi na ministrstvu za infrastrukturo
Da legalizaciji konoplje in uporabi v prometu, pa ne le cestnem, temveč v železniškem, letalskem ali pomorskem, nasprotujejo, je odločna tudi Andreja Knez, generalna direktorica Direktorata za cestni promet na ministrstvu za infrastrukturo. In izpostavila, da glede na študije, vožnja pod vplivom THC 1,65-krat poveča možnost za smrtno nesrečo. "Letos se že soočamo s poslabšanjem prometne varnosti, umrlo je že 81 ljudi, ne upam si pomisliti, o kakšnem številu bi se pogovarjali, če bi voznik lahko vozili pod vplivom THC," je dejala. V kombinaciji z alkoholom pa je to tveganje še bistveno višje.
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, je izpostavil, da že desetletje delajo na področju ozaveščanja in preventive. V tem času jim je "uspelo zgraditi zavedanje, da alkohol in promet ne gresta skupaj, vedenja pa še ne". Že s pogovori o legalizaciji konoplje se je odprla Pandorina skrinjica, je prepričan in predlaga, da se zakon umakne iz zakonodajen procedure. Val Stankovič Pangerc iz slovenske mladinske zveze Brez izgovora pravi, da bi se bilo bolje, kot da se sprašujemo, kakšne odnos naj bi imeli mladi do konoplje, pogovarjati o tem, kam mlade družba potiska, ko se pogovarjamo o tej rastlini. Mladi so zaradi eksperimentiranja, odraščanja zelo ranljiva skupina, izpostavlja. Zdravnica Andrea Margna s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ljubljanskega kliničnega centra je poudarila, da pri vplivu THC pri posamezniku upadajo kognitivne funkcije, spremenjeno je zaznavanje, procesiranje informacij, neustrezne pa so tudi motorične reakcije, še posebno v zahtevnih razmerah, kar promet zagotovo je. Motena je tudi prostorska predstava. "Vse to pomeni večje tveganje tudi za prometno varnost." A v primerjavi z alkoholom je pri THC težje predvidevati, kakšne bodo posledice vpliva te substance na posameznika, saj imajo individualne lastnosti pri THC veliko večji vpliv. "Stroka je zato v celoti proti sprejetju zakona, kajti ne le, da se bo povečala dostopnost, povečala se bo tudi sprejemljivost THC v družbi."
Opozorila, naj ne ponavljamo tujih napak
Po besedah Ivana Kapuna, vodje sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je odstop od ničelne tolerance povsem nepremišljen. "Če je nekaj dovoljeno, se bo uporabljalo," je jasen. Da jih policisti v državah, kjer so legalizirali konopljo, opozarjajo, naj ne ponavljajo njihovih napak. Med 6. in 12. junijem je potekala evropsko usklajena akcija nadzora uporabe alkohola in drog v prometu. V tem času so slovenski policisti, na primer, odkrili 600 kršiteljev v povezavi z alkoholom in 23 s področja drog. Podobno je bilo na Hrvaškem. V Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem, kjer je konoplja legalizirana, so bil rezultati drugačni. Nemčija: 1385 kršiteljev pd vplivom alkohola, 1100 pod vplivom drog. Francija: 2600 pod vplivom alkohola, 2000 pod vplivom drog. Črnega trga s tem ne bomo preprečili, legalni nakup bo namreč še zmeraj dražji in kriminal bo ostal. "Pa ne gre le za promet, toleranca bo tudi na delovnih mestih. Ne znam si predstavljati, da postopke z nekom dela zakajeni policist," je dejal.
