Predlagatelji zakona o rekreativni rabi konoplje, ki bi ga lahko v državnem zboru predvidoma obravnavali že septembra, so se v predlogu med drugim dotaknili tudi prometnih pravil, saj so zapisali, da bi, podobno kot pri alkoholu, tudi glede konoplje merili raven THC v krvi. THC je glavna psihoaktivna sestavina konoplje. Po predlogu zakona bi bilo dovoljeno do 3 nanograme THC na mililiter krvi. Če voznik pri tej količini ne bo kazal psihomotoričnih motenj, ne bo kaznovan, če pa bo kazal rahle motnje, bo prejel kazen 300 evrov in štiri kazenske točke. Za od tri do pet nanogramov THC v krvi voznika predlog zakona določa kazen v višini 600 evrov in osem kazenskih točk, za nad pet nanogramov THC pa 1200 evrov in 18 kazenskih točk (kar lahko pomeni odvzem vozniškega dovoljenja).

Pozanimali smo se, ali bi lahko takšna merjenja opravljali policisti, kdo jih opravlja zdaj, in strokovnjake vprašali, kaj si sploh mislijo o tem, da bi bila določena raven droge v krvi dopustna med vožnjo.

THC v telesu ostaja prepovedan za voznike motornih vozil ali skupine vozil kategorij C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E in DE. Prav tako prepoved med drugim velja za voznike vozil za javni prevoz potnikov ali blaga, poklicne voznike, učitelje vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika na vožnji motornega vozila, kandidate za voznika med usposabljanjem, voznike začetnike in voznike, ki prevažajo skupino otrok.

Policija zadržana do rešitev, ki bi omogočale prisotnost THC v krvi

Kaj na to, da bo zdaj THC do neke mere dovoljen na cestah, pravijo pri policiji? Opozarjajo, da je neustrezno psihofizično stanje voznikov še vedno eden najpomembnejših posrednih dejavnikov prometnih nesreč. "Zato v svojih preventivnih aktivnostih posebej poudarjamo pomen udeležbe v prometu le v ustreznem psihofizičnem stanju – torej brez vpliva alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi – in smo tudi previdni do zakonodajnih rešitev, ki bi dovoljevale prisotnost THC v krvi do določene mejne vrednosti, saj bi lahko to predstavljalo dodatno tveganje za varnost v cestnem prometu," so odgovorili za Večer. 

Legalizacija v tujini je privedla do velikega porasta števila nesreč

V Agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da je bilo lani kar 31 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometu posledica nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola ali drog. Zgolj v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa je bilo zabeleženih že 35 prometnih nesreč (podatki do 16. julija), ki so jih povzročili vozniki pod vplivom prepovedanih drog. V teh nesrečah je bilo huje poškodovanih pet oseb. 

Poudarjajo tudi, da izkušnje iz Kanade in Nemčije kažejo, da je po legalizaciji konoplje število prometnih poškodb z vpletenostjo te droge močno naraslo. V Kanadi je število poškodb zaradi vožnje pod vplivom konoplje med letoma 2010 in 2021 naraslo za 475 odstotkov. Droge so prvič prehitele alkohol kot najpogostejšo substanco pri smrtnih prometnih nesrečah. Po legalizaciji z omejitvami ni bilo takojšnjega skoka, do največjega porasta je prišlo v fazi komercializacije, v kateri so se razširili trgovine in izdelki po letu 2020. Pomembno je poudariti tudi, da 42 odstotkov poškodb v prometu, povezanih s konopljo, vključuje tudi alkohol.

"V Agenciji za varnost prometa ocenjujemo, da mora biti pristop do vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi – vključno s konopljo – strogo preventiven in varnostno naravnan," so pojasnili za Večer. 

Vprašali smo jih tudi, kaj menijo o mejni vrednosti treh nanogramov THC na mililiter krvi. Odgovorili so, da to odpira številna vprašanja, saj ni znanstveno potrjene meje, pod katero bi bil vpliv THC na vožnjo zanemarljiv. "Telo vsakega posameznika drugače presnavlja konopljo, zato enaka koncentracija v krvi pri različnih posameznikih povzroča različen učinek na zaznavanje in odzivanje v prometu," poudarjajo.

Kdo bi sploh meril količino THC v krvi?

Slovenski policisti od leta 2019 uporabljajo hitre teste DrugWipe S, ki veljajo za ene najbolj zanesljivih in uveljavljenih presejalnih testov za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog v slini. Če se izkaže, da je test pozitiven, pa obravnavanega voznika pošljejo na strokovni pregled v zdravstveno ustanovo, kjer mu odvzamejo kri in urin. Nato ti vzorci romajo na inštitut za sodno medicino, kjer ugotavljajo prisotnost substanc. 

Na Inštitutu za sodno medicino pravijo, da so ustrezno usposobljeni in opremljeni za tovrstne analize. Posamezni vzorec lahko analizirajo v dveh delovnih dneh, dodajajo, na naše vprašanje, ali bi tudi v prihodnje zmogli opravljati te analize, pa so odgovorili pritrdilno. 

Zanesljivih prenosnih naprav, s katerimi bi lahko na kraju samem policisti ugotavljali količino THC v krvi, namreč po besedah AVP trenutno v Sloveniji ali širše ni, policija pa je odgovorila drugače. Povedali so nam, da takšne prenosne naprave zagotovo obstajajo, da pa jih trenutno ne uporabljajo. 

Pri AVP so opozorili na tveganje, dokler ne bo razvit objektiven, zanesljiv in sodno veljaven način hitrega preverjanja količine THC v telesu, s katerim bi voznike pod vplivom konoplje obravnavali kot sposobne za vožnjo. "Ničelna toleranca do psihoaktivnih snovi in alkohola v prometu je edina prava pot, če želimo varne ceste. Ob morebitni zakonodajni spremembi je nujno vzporedno uvesti jasne mehanizme za nadzor, strožje sankcije, razširjeno ozaveščanje in izobraževanje, še posebej med mladimi," so odgovorili za Večer.