Večina na referendumu se je opredelila proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, nasprotnikom pa je uspelo za padec zakona doseči tudi zavrnitveni kvorum. Po neuradnih podatkih Državne volilne komisije je zakonu po 99,9 odstotkih preštetih glasov nasprotovalo 368.910 tisoč posameznikov oziroma 53,4 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila več kot 40,9 odstotna. Volivci so zakon v osmih volilnih enotah podprli samo v enoti Ljubljana center. Najvišja udeležba je bila v Škofji Loki (55 odstotkov), najmanjša pa v Piranu (30).

To je bil deveti zavrnitveni referendum doslej. Štirje so uspeli. Leta 2015 je padla novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, šest let kasneje novela zakona o vodah, letos spomladi pa zakon o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. V tem mandatu je bilo že devet referendumov, večino je dobila koalicija, ki je v tokratni kampanji enotno podpirala zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, a s svojimi argumenti ni uspela prepričati dovolj volivcev. Desnica je dobila drugi referendum v tem letu, kar je za desni pol ugoden obet pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami. Lani je večina volivcev na posvetovalnem referendumu podprla idejo o uvedbi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja - podpornikov je bilo skoraj 380 tisoč volivcev, dobrih 310 tisoč volivcev je bilo proti. Volilna udeležba je bila tudi zaradi vzporednega glasovanja na evropskih volitvah več kot 40-odstotna.

Primc: Bogu hvala!

Med nasprotniki zakona je bil tudi tokrat Aleš Primc, ki ni izgubil še nobenega referenduma, na katerem je sodeloval v vlogi organizatorja. "Rezultat referenduma je pokazal, da v Sloveniji spoštujemo bolnike, invalide in upokojence. Na referendumu sta zmagala sočutje, pravičnost in solidarnost. Slovenija se je odločila za življenje,“ je komentiral neuradne rezultate. "To je zgodovinski dan. Bogu hvala! Zgodil se je čudež. Kultura življenja je premagala kulturo smrti. Zavrnjena je bila vladna zdravstvena, pokojninska in socialna reforma, ki je temeljila na smrti. Želimo, da vlada to sporočilo razume. Ne želimo, da kateri koli vladi še kdaj pride na misel, da bi bolnike silila v zastrupljanje. Vlada je tu zato, da pomaga vzpostaviti pogoje, da bodo vsi bolniki dobili pomoč, da bodo živeli v okolju, kjer bodo sprejeti in bodo dobili vse tisto, kar človek v stiski potrebuje. Slovenija je pokazala veliko solidarnost. Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali proti. Parlamentarne volitve bodo v kratkem in to bo najboljši dokaz, kaj se dogaja v Sloveniji."

Zagovornik zakona Andrej Pleterski iz društva Srebrna nit, kjer so pripravili prvotno različico zakona, je izpostavil, da referendumska nedelja ni zgodovinski dan za nikogar: "Sedaj se leto dni ne bo smelo posegati v to tematiko, po tem času pa se bodo naša prizadevanja za sprejem zakona nadaljevala. Takšen zakon bo v tej državi zanesljivo sprejet, saj je to zgodovinska nuja. To lahko potrdim kot zgodovinar in etnolog, ki se spoznam na zgodovinske procese. Nekaterim volivcem, ki so podpirali zakon, se je očitno zdelo zaman, da bi šli ponovno na volišča, potem ko so svojo voljo izrazili že lani. Gotovo nekatere podrobnosti zakona nekaterim niso bile všeč. To je lahko izhodišče za naslednjo izboljšano različico zakona. Rezultat štejem kot spodbudo, da bo prihodnji predlog še boljši."

Vezjak: Izgubili smo vsi

Mariborski filozof Boris Vezjak meni, da smo v tokratnem referendumu izgubili vsi, ne glede na končni kvorum in zmagovalce: "Slovenija je tokrat pokazala, da ima raje strah pred humanostjo, raje propagando pred razumom, raje vero pred znanostjo in raje trpljenje pred osebnim dostojanstvom. S tem je pokazala, kaj piše na njeni osebni izkaznici – piše pa tole: ljubimo strah, propagando, vero in trpljenje. Porazna kampanja je pokazala, da demagogija in hujskaštvo še nikoli nista prišla do tolikšnega glasu kot tokrat. Ne spomnim se, kdaj bi v samostojni državi kateri od taborov tako brezvestno lagal in manipuliral o evtanaziji, o kateri zakon sploh ne govori, in o ‚zastrupljanju‘. Ne spomnim se niti manj skrivanega angažmaja Katoliške cerkve. Ne spomnim se uporabe propagande in lažnive retorike tolikšne intenzivnosti; vse skupaj je slab obet, zame sicer pričakovan, za državnozborske volitve, kjer pričakujem nekaj podobnega."

Vezjak pravi, da javna deliberacija v Sloveniji še ni bila v večji stiski in bolj ogrožena, kar ocenjuje kot boleč poraz demokracije. "Tokrat je zagotovo spet razočaral velik del zdravniškega ceha, ki je povsem sledil ideologiji Cerkve, ko gre za argumentacijo. Kar bi nas res moralo skrbeti in kar bi morali natančno analizirati. Doslej smo verjeli, da je medicina na strani znanosti in zdravniki poznajo kaj več iz zgodovine etike kot poglavje o Hipokratu, čeprav še tega bolj slabo, a smo se žal zmotili."

Črnič: Desnica uspela s strašenjem

Profesor Aleš Črnič s katedre za kulturologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede je za Večer takole komentiral rezultate referenduma: "Desnica je s strašenjem in tudi z lažmi postala učinkovita v agitiranju proti pravicam drugih ljudi. Referendumski rezultati, ki slovensko družbo vračajo v neke davno minule čase, pričajo tudi o še zmeraj zelo močnem družbenem vplivu dveh tradicionalnih institucij, to je Cerkve in zdravništva. Obe sta se v kampanji goreče angažirali. Obe z istosmernimi pozivi volivcem, a vsaka z vsaj na videz druge, na nek način celo nasprotne avtoritarne pozicije: Cerkev kot nosilka tradicionalne predmoderne, zdravniška združenja pa moderne znanstvene avtoritete. Cerkev sicer že dolgo niti približno ni več edina nosilka etike - ne le zato, ker se je v procesih modernizacije sodobna etika že pred stoletji osvobodila jeklenega monopola verskih dogem, ampak še dodatno zaradi preštevilnih cerkvenih vse prej kot moralnih delovanj. Iz argumentov zdravniških društev pri tem referendumu pa so (spet) bolj od znanstvenih odsevali konservativni verski odtenki. A volilno telo je argumente obeh v veliki meri upoštevalo. Čeprav Cerkvi sicer ne priznava (več) merodajnosti pri odločanju o načinih življenja, je pri vprašanju prostovoljne smrti očitno drugače. Spregledalo pa je še nekaj drugega: da so za etična vprašanja, povezana s človekovo smrtjo, veliko bolj od medicine kompetentne številne druge humanistične in tudi nekatere družboslovne vede."