En zakonodajni referendum smo letos že imeli, o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke. Ker je, po ostri referendumski kampanji, 11. maja več volivk in volivcev glasovalo proti zakonu kot za, namreč kar 404.214 ali 92,53 odstotka proti 32.622 ali 7,47 odstotka, obenem pa je proti glasovala najmanj petina volilnih upravičencev, je bil zakon na referendumu zavrnjen. Kljub temu je opoziciji nadležen dodatek ostal: po starem zakonu iz leta 1974.
Prejšnji trije zakonodajni referendumi v tem sklicu državnega zbora so bili kmalu po zadnjih volitvah. Na novembrsko "supernedeljo" leta 2022 so bile pred volivci in volivkami novele zakonov o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Večina volivk in volivcev je glasovala za naštete zakone.
Od sprememb pred dobrim desetletjem je naš (naknadni) zakonodajni referendum tako imenovani zavrnitveni, to pomeni, da se mora aktivirati dovolj nasprotnikov, da ureditev ni uveljavljena. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da je proti najmanj petina vseh volivcev. Z remontom zakonodajnega referenduma se je okrepila tako vloga volivcev, njihova pravica, da pridejo do referenduma, kot tudi državnega zbora, ker je spričo kvoruma manj možnosti, da bo sprejeti zakon zavrnjen.
Do letošnjega prvega je bilo zavrnitvenih referendumov skupno osem, dva zakona sta po tej poti do takrat padla: leta 2015 so nasprotniki zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa novelo zakona o vodah.
Referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu za izvrševanje državnega proračuna, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in tistih, ki odpravljajo protiustavnost v zvezi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami.
