Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) odgovarja, da odziv vlade kaže na nerazumevanje ali nesprejemanje poslanstva komisije ter nepoznavanje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. KPK s priporočili različnim organom izvaja svoje poslanstvo preprečevanja korupcije, krepitve integritete in transparentnosti v skladu z določbami zakona, zato so vprašanja o kompetencah senata komisije za podajo priporočil popolnoma neumestna, so se odzvali.
Komisija je v izdanih priporočilih podrobno pojasnila institut vrtljivih vrat, ki je namenjen preprečevanju nasprotja interesov, nedovoljenih vplivov in korupcije pri prehajanju posameznikov med javnih in zasebnim sektorjem, ter predstavila mednarodno prakso. Stališče KPK je, da naša trenutna ureditev ni zadostna. Podobna priporočila je KPK na vlado naslovila že v preteklosti. Vprašanja zaposlovanja na podlagi političnih in drugih interesnih vplivov ter "vrtljiva vrata" so vključeni tudi v Resolucijo o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki sta jo letos potrdila vlada in državni zbor, ter v akcijski načrt za izvajanje resolucije, ki je bil posredovan tudi generalnemu sekretariatu vlade.
"Zaposlitev na SDH in drugi aktualni primeri"
V preteklosti takšna priporočila niso bila problematična, zato na KPK sklepajo, da je razlog za odziv vlade tokrat mogoče iskati v ugotovitvah v konkretnem primeru zaposlitve v SDH in drugih aktualnih primerih, ki jih še vodijo, so se odzvali na KPK in očitno s tem med vrsticami namignili tudi na še odprta postopka preiskave proti presedniku vlade Robertu Golobu.
"To je sicer zaskrbljujoče, saj so močni in neodvisni nadzorni organi pogoj za trdno in močno državo, kar je osnova za zagotavljanje uspešnega družbenega razvoja," pravijo na KPK: "Ne glede na to bo komisija še naprej svoje delo opravljala profesionalno in ob upoštevanju vseh veljavnih zakonskih določb ter še naprej preventivno delovala v smeri krepitve pravne države, integritete in transparentnosti ter preprečevanja korupcije in nasprotja interesov."
Vlada spet o pristojnostih
Vlada pa je danes zatrdila, da spoštuje neodvisne institucije in njihove pristojnosti, ob tem pa znova navedla, da je KPK "s svojimi priporočili v zadnjem času sprožila razmisleke glede meja njenih pristojnosti, kar je treba obravnavati z dolžno skrbnostjo". O razmislekih o pristojnosti KPK bo vlada razpravljala ob obravnavi odziva na priporočila komisije. "Vlada z deljenjem svojih razmislekov deluje transparentno, pri obravnavi izjemno pomembnega vprašanja meja pristojnosti med organi pa upošteva svojo ustavno vlogo ter ostaja zavezana krepitvi pravne države," so zatrdili na vladnem uradu za komuniciranje.
SD: Neodvisnih organov ne gre spodkopavati
Kot kaže, pa je izmenjava odzivov med KPK in vlado privzdignila obrvi tudi v koalicijskih vrstah. Zvečer so se namreč oglasili v SD in poudarili, da je treba neodvisne organe, ki delujejo v prid preprečevanja korupcije in klientelizma spoštovati ter jih krepiti, ne pa spodkopavati in brez utemeljenih razlogov ustvarjati domneve o nepravilnostih njihovega dela. V navedenem primeru odziva se po njihovi oceni ustvarja vtis, da se politika izogiba svoje odgovornosti glede ugotovitev KPK in želi z neutemeljenimi izjavami preusmeriti pozornost od vsebinskih pomislekov ter z javnim polemiziranjem pomesti zadeve pod preprogo. "To še dodatno krepi prisotno stališče v javnosti, da so besede politikov o boju proti korupciji in klientelizmu dane zgolj in samo takrat, ko KPK ne posega v njihovo delo in delo političnih strank, ki jim pripadajo," so opozorili.
