(KOMENTAR) Zrelostni izpit

Miloš Vujinović
Datum 14. julij 2025 18:00
Čas branja 3 min
Po 31 letih splošne mature se zdi sistem dobro utečen, rezultati preizkusov znanja so med leti primerljivi, izpitne pole pa več ne uhajajo v javnost. A kljub stabilnosti se v ozadju nabirajo vprašanja, ki kličejo po spremembah. Dijaki že tradicionalno izražajo nezadovoljstvo nad zahtevnostjo posameznih nalog, predlagajo znižanje kriterijev za pozitivne ocene in iščejo lažje poti do uspeha – denimo z izbiro tujega jezika namesto matematike.

Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da je matura več kot zgolj preizkus znanja – je ogledalo družbenih vrednot, pričakovanj in sistemskih rešitev. Medtem ko je zakon o maturi letos doživel nekaj sprememb predvsem na področju poklicne mature, kjer se krepi vloga zunanjega preverjanja, ostaja pri splošni maturi še vedno odprtih več vprašanj – od izbirnosti in nivojskosti predmetov do lažjega prehoda na visokošolski študij. V ospredje prihajajo tudi druge razsežnosti – psihološka pripravljenost mladih in njihove stiske, ki postajajo vse pogostejše.

Če je merilo uspeha doslej bila številka, bo v prihodnje morda pomembnejše vprašanje, kako matura prispeva k dobrobiti mladih in družbe kot celote.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Izrael bo lahko sodeloval na Evroviziji, Slovenije na Dunaju ne bo. Se strinjate s tako odločitvijo RTV Slovenija?
Da, s tem smo pokazali moralno držo.
39%
300 glasov
Odpovedati bi se morali sodelovanju že pred leti.
38%
299 glasov
Ne, gre za glasbeni izbor in morali bi sodelovati.
16%
125 glasov
Ne vem, me ne zanima.
7%
53 glasov
Skupaj glasov: 777