Datum
14. julij 2025 18:00
Po 31 letih splošne mature se zdi sistem dobro utečen, rezultati preizkusov znanja so med leti primerljivi, izpitne pole pa več ne uhajajo v javnost. A kljub stabilnosti se v ozadju nabirajo vprašanja, ki kličejo po spremembah. Dijaki že tradicionalno izražajo nezadovoljstvo nad zahtevnostjo posameznih nalog, predlagajo znižanje kriterijev za pozitivne ocene in iščejo lažje poti do uspeha – denimo z izbiro tujega jezika namesto matematike.
Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da je matura več kot zgolj preizkus znanja – je ogledalo družbenih vrednot, pričakovanj in sistemskih rešitev. Medtem ko je zakon o maturi letos doživel nekaj sprememb predvsem na področju poklicne mature, kjer se krepi vloga zunanjega preverjanja, ostaja pri splošni maturi še vedno odprtih več vprašanj – od izbirnosti in nivojskosti predmetov do lažjega prehoda na visokošolski študij. V ospredje prihajajo tudi druge razsežnosti – psihološka pripravljenost mladih in njihove stiske, ki postajajo vse pogostejše.
Če je merilo uspeha doslej bila številka, bo v prihodnje morda pomembnejše vprašanje, kako matura prispeva k dobrobiti mladih in družbe kot celote.
Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da je matura več kot zgolj preizkus znanja – je ogledalo družbenih vrednot, pričakovanj in sistemskih rešitev. Medtem ko je zakon o maturi letos doživel nekaj sprememb predvsem na področju poklicne mature, kjer se krepi vloga zunanjega preverjanja, ostaja pri splošni maturi še vedno odprtih več vprašanj – od izbirnosti in nivojskosti predmetov do lažjega prehoda na visokošolski študij. V ospredje prihajajo tudi druge razsežnosti – psihološka pripravljenost mladih in njihove stiske, ki postajajo vse pogostejše.
Če je merilo uspeha doslej bila številka, bo v prihodnje morda pomembnejše vprašanje, kako matura prispeva k dobrobiti mladih in družbe kot celote.