Dobra tri desetletja v samostojni državi smo potrebovali, da smo področjem znanstvenoraziskovalne, inovacijske in razvojne dejavnosti dali posebno mesto. Da smo možgane naše države vsaj nekoliko postavili na piedestal, če že njihovih dosežkov ne občudujemo tako navijaško, zavzeto in glasno, kot se veselimo predvsem športnih uspehov "našega naroda". Potem ko so lani nagrade in priznanja znanstvenikom in raziskovalcem prvič izenačili s Prešernovimi, in to ne le simbolično, temveč tudi denarno – nagrajenci zdaj prejmejo po 30 oziroma 10 tisoč evrov – in jih podelili v Cankarjevem domu, letos ni umanjkal niti neposredni prenos na nacionalni televiziji. Prav tako letos prvič obeležujemo državni praznik, nacionalni dan znanosti. Resda še ni dela prost dan kot kulturni, a enačaj med znanstveniki in kulturniki je vse bolj uravnotežen. Bodo pa oboji morali še malo počakati na pogostejše neposredne celodnevne prenose iz laboratorijev, kabinetov in hramov kulture, kot smo tega vajeni s športnih spektaklov.
Ekipi, ki je na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je poleg prizadevanj za popularizacijo znanosti – v ta namen so denimo že drugič zapored pripravili predstavitev in druženje z dobitniki nagrad in priznanj – uspelo občutno dvigniti tudi količino denarja za omenjeno področje. Kot se upravičeno lahko pohvali resorni minister, je vladi uspelo podvojiti vlaganja v znanost. Tudi novi zakon o visokem šolstvu prinaša postopen dvig sredstev za visoko šolstvo do 1,5 odstotka, novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti pa za znanost, raziskave in inovacije do 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda, ob tem pa poteka še velik investicijski cikel v infrastrukturo na omenjenih področjih. Nekdaj je bilo kaj takega nepredstavljivo, danes pa je domače znanstvenoraziskovalno okolje postalo vabljivo celo do te mere, da se nekateri znanstveniki, in to tudi vrhunski, vračajo iz tujine in delo, tudi s pomočjo uspehov na razpisih za evropski denar, nadaljujejo pri nas, če se že ne vrnejo, pa vsaj intenzivneje sodelujejo s strokovnjaki iz Slovenije. Nekaj takih, ki intenzivneje sodelujejo, in takih, ki so se vrnili, je tudi med letošnjimi dobitniki nagrad in priznanj.
Morda ne moremo ravno reči, da se na področju znanosti cedita med in mleko, gotovo so tudi razlike med posameznimi področji velike, vsekakor pa imajo raziskovalci in znanstveniki kar nekaj razlogov za dobro voljo. A ker svet ni črno-bel, je tudi v tej zgodbi prostor za kapljico pelina. V letih, ko smo znanost zapostavljali, se je razmahnilo, ne le pri nas, ampak globalno, področje psevdoznanosti, teorij zarot, lažnih novic in kar je še tega. Ilustracije dobivamo vsak dan, pa naj gre za obdobje covida in anticepilstvo, zanikanje podnebnih sprememb in zmerjanje z ekoteroristi ali obisk družbenih omrežij in nivo "politične" razprave na njih. In če je bilo že ustrezno financiranje tako trd oreh, da smo ga trli desetletja, je upravičena bojazen, kako težko bo šele streti oreh nevednosti in neumnosti.
