"Znanost je nujna, a nikakor samoumevna. Napredka v medicini in zdravstvu, tehnologiji, razumevanju sveta, družbenega razvoja in kakovosti življenja brez znanstvenic in znanstvenikov ne bi bilo. Ko govorimo o znanosti, ne govorimo zgolj o naravoslovju in tehniki, temveč tudi o družboslovju, humanistiki in prepletu umetnosti. Povezovanje vseh področij poganja svet, v katerem živimo," je v poslanici ob prvem dnevu znanosti v zgodovini Slovenije zapisal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Na predvečer državnega praznika so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili 15 nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.
Od virologije do diskretne matematike
Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc za življenjsko delo na področju medicinske virologije in prof. dr. Tomaž Pisanski za življenjsko delo na področju diskretne matematike. Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Franc Vrečer za življenjsko delo na področju razvoja farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji, priznanje ambasador znanosti pa prof. dr. Uroš Seljak za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike. Med ostalimi prejemniki priznanj in nagrad so bili še prof. dr. Andrej Rahten, prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl, izr. prof. dr. Matjaž Humar, prof. dr. Kristina Gruden, dr. Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, prof. dr. Marko Kreft, doc. dr. Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras in akad. prof. dr. Robert Zorec, doc. dr. Luka Vidmar, dr. Jožica Gričar, prof. dr. Urban Bren, izr. prof. dr. Marko Jošt, prof. dr. Andrej Zorko, prof. dr. Miroslav Verbič.
"Uči nas potrpežljivosti in da se veliki podvigi začnejo z majhnimi koraki. Ti koraki nam iz dneva v dan pomagajo bolje razumeti svet in naše mesto v njem," je v nagovoru na podelitvi o znanosti dejala nagrajenka za življenjsko delo Tatjana Avšič Županc. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Robert Golob in v govoru poudaril: "Znanost vodi Slovenijo v prihodnost. Je ključ do trajnostnega razvoja, miru in blaginje prihodnjih generacij." Izpostavil je še, da "Slovenija potrebuje znanost, znanost pa Slovenijo, državo, ki verjame v njen razum, veličino in luč, ki vodi v skupno prihodnost".
Kolo, žepni kalkulator in kolčna proteza
"Ponosno lahko povem, da je Slovenija dežela inovatorjev. Na naših tleh so našli najstarejše, več kot 5000 let staro kolo z osjo. Ali ste vedeli, da smo Slovenci izumili žepni kalkulator, kolčno protezo, Nasin teleskop in celo električno lebdečo desko? Pa tudi zadrgo in razpršilec za parfum, ki sta le dva med 400 izumi legendarnega slovenskega izumitelja Petra Florjančiča. Vse to je znanost in seveda še brezmejno več," pa je v poslanici zapisala predsednica države Nataša Pirc Musar in se zahvalila tako znanstvenicam kot znanstvenikom kot tudi vladi in ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, da smo v Sloveniji v zadnjih treh letih podvojili sredstva za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, "zato da bo naše gospodarstvo lahko konkurenčno in naša družba odprta za koristne nove zamisli". V nagovoru pa je predsednica posebej poudarila, da razne teorije zarote in lažne novice niso znanost: "Preprosto zato, ker nas znanost ne uči, kaj naj si mislimo, temveč, kako razmišljati."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
