Trajnostna gradnja ni le gradnja za današnje uporabnike in trenutne investitorjeve interese, meni izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK. "Gre za gradnjo, pri kateri skrbno pretehtamo celoten življenjski cikel stavbe – od načrtovanja, uporabe in prenov do konca življenjske dobe. Pri tem nas zanima, kako bo stavba vplivala na človeka, kakovost bivanja, stroške in okolje, tudi v luči podnebnih sprememb in možnih sprememb namembnosti," pravi.
Po njenih besedah je pri trajnostni gradnji poleg zahtev naročnika in zakonodaje v ospredju tudi zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe. Posebna skrb je namenjena izbiri materialov in tehnologij, učinkoviti rabi in upravljanju pitne vode ter kakovosti notranjega okolja, toplotnemu, vidnemu in zvočnemu ugodju. "Razmišljati moramo tudi o tem, da stavba ob izteku življenjske dobe ne postane odpadek, temveč vir novih materialov, recikliranih proizvodov ali energije," poudarja Šijanec Zavrl.
Merila za trajnostno gradnjo
Eden od ključnih izzivov so merila. "Čeprav se strokovnjaki zavedajo trajnostnih vidikov, brez ustreznih meril težko sprejemamo odločitve, ki odstopajo od ustaljenih praks," opozarja sogovornica.
Večji investitorji že uporabljajo mednarodne certifikacijske sheme, kot so LEED, BREEAM in DGNB, ki zagotavljajo okolju prijazne, zdrave in hkrati gospodarne stavbe. A Šijanec Zavrl dodaja, da prizadevanja za blaženje podnebnih sprememb zahtevajo, da načela trajnostne gradnje razširimo na širši nabor stavb – še posebej na javne stavbe in projekte, sofinancirane iz evropskih sredstev. Slovenija ta trenutek razvija lasten sistem kazalnikov trajnostne gradnje (SLO kTG) v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (2019–2026), ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Kazalniki nastajajo na podlagi evropskega okvira Level(s), ki je že vključen v evropsko zakonodajo za energijsko učinkovite in brezemisijske stavbe ter zeleno financiranje. "Zaključuje se testna faza uporabe beta verzije kazalnikov, v katero so vključeni slovenski projektanti in investitorji različnih vrst stavb," dodaja.
Zakaj je trajnostna gradnja vse pomembnejša? Šijanec Zavrl spomni, da je Evropa spomladi 2024 sprejela sveženj zakonodaje Pripravljeni na 55, ki do leta 2030 zahteva 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, do 2050 pa razogljičenje. "Gradbeni sektor je v središču teh prizadevanj. Stavbe so odgovorne za polovico porabe energije, 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov, tretjino porabe vode in tretjino vsega odpada," poudarja. Poleg emisij, ki nastajajo med uporabo stavb, so v ospredju tudi vgrajene emisije, povezane s pridobivanjem surovin, izdelavo gradbenih materialov in gradnjo. "Če ne bomo pristopili celostno, se bodo te emisije v prihodnje le še povečevale," opozarja strokovnjakinja.
Dodaja, da bodo stavbe, ki jih gradimo danes, izpostavljene drugačnim podnebnim razmeram – vročinskim valovom, poplavam in večjim potrebam po hlajenju. Trajnostna gradnja je zato hkrati globalna in lokalna nujnost, ki vpliva na okolje, ekonomiko in kakovost bivanja.
Je trajnostna gradnja dražja?
Po besedah Šijanec Zavrl je prepričanje, da je trajnostna gradnja dražja, pogosto napačno. "Vsak nov koncept terja prilagoditev in uvajanje novosti, a država pri tem pomaga s spodbudami, izkušnje in nova znanja pa povečujejo konkurenčnost," pravi.
Kot dokaz navaja dansko študijo 38 trajnostnih stavb, kjer višja ocena trajnostne gradnje ni bila povezana z višjimi stroški. Nasprotno – stroški uporabe so praviloma nižji. "Pri klasični gradnji so bili stroški uporabe večji od začetne naložbe, pri trajnostni pa so ti približno enaki, kar jo dela privlačno tudi za najemnike," dodaja.
Velik del današnjega stavbnega fonda bo v uporabi tudi leta 2050, zato je prenova ključna. "Vsaka odločitev pri prenovi ima dolgoročne posledice – na stroške, okolje in kakovost bivanja," pravi Šijanec Zavrl.
Starejše stavbe, zgrajene pred tridesetimi ali več leti, pogosto ne dosegajo današnjih standardov. Čeprav so številne že dobile nova okna ali toplotno izolacijo, je celovitih prenov premalo. "Analize kažejo, da še vedno prenavljamo premalo, pogosto neusklajeno in s prelaganjem nujnih ukrepov v prihodnost," dodaja.
Kompleksnost sodobne gradnje
Današnja gradnja je bistveno zahtevnejša kot nekoč, a po besedah sogovornice to ni odvečna zapletenost, temveč nuja. "Gradimo skoraj ničenergijske in brezemisijske stavbe, uporabljamo napredne materiale in tehnologije, uvajamo digitalizacijo in prefabricirane rešitve. Vse to omogoča boljšo kakovost, nadzor in trajnostno ravnanje v celotnem življenjskem ciklu stavbe," poudarja.
Evropski trendi jasno kažejo: prihodnost so brezemisijske stavbe, ki poleg učinkovite rabe energije temeljijo tudi na materialih z nizkim ogljičnim odtisom. "Slovenija že prilagaja predpise, trg pa hitro sledi," pravi Šijanec Zavrl.
V tem kontekstu opozarja na pomen kazalnikov trajnostne gradnje, ki jih razvijajo v Sloveniji. "Čeprav se trajnostnost danes marsikomu zdi neobvezen nadstandard, bo kmalu postala nuja. Platforma www.kazalnikitrajnostnegradnje.si omogoča, da to že danes vidimo in preizkusimo v praksi," dodaja.
