Število samskih, nikoli poročenih odraslih ljudi v Sloveniji je precej visoko, po statističnih podatkih iz preteklega leta je takih skoraj 37 odstotkov žensk in kar 47,6 odstotka moških, starejših od 14 let. Tudi če od tega števila odštejemo mladostnike v starosti od 15 do 29 let, ki zavzemajo 15 odstotkov celotne populacije v Sloveniji, delež samskih ni zanemarljiv. Tako ni čudno, da veliko ljudi tudi potuje in letuje samih.
Solo potovanje ima, kakor vsaka stvar na svetu, seveda svoje prednosti in slabosti. Med prednosti vsekakor šteje izbira potovalnega cilja in časa potovanja, saj ju ni treba nikomur prilagajati. Na organiziranem potovanju z agencijo se je sicer bolj ali manj treba držati programa potovanja, a tudi tukaj je načrtovanega dovolj prostega časa, da lahko posameznik kako urico preživi povsem po svojih željah. Kdor se sam odpravi na počitnice, pa lahko povsem svobodno razpolaga s časom in prostorom. Če mu ni težko biti sam s sabo oziroma navezati stik z neznanci, je lahko solo potovanje oziroma letovanje dobra izkušnja.
Z agencijo nisi skoraj nikoli sam
Na potovanju z agencijo pravzaprav nihče ni ves čas sam, saj je program večinoma organiziran za vso skupino. Koliko pozornosti so deležni samski popotniki, je odvisno od dinamike skupine in tudi od vodnika. "Načeloma se v skupini vselej najde veliko zelo odprtih ljudi, ki radi poklepetajo med sabo, povabijo še druge k svoji mizi in podobno. Nekako se to zgodi kar spontano. Če se ne, se ti ljudje pogosto držijo kar vodnika. Ta pove, kakšne so možnosti v prostem času, in ponudi tudi možnost, ki jo bo obiskal sam, ter povabi zainteresirane s sabo," pravi Nataša Jeza Kotnik iz turistične agencije Sonček. Pojasnjuje, da je samskih popotnikov kar precej, največkrat so to ženske, starejše od 65 let. "Pogosto povedo, da so ali samske ali pa partner ne želi potovati, same pa se temu ne želijo odreči oziroma so vse življenje čakale na ta čas v pokoju, ko bo več priložnosti za potovanja," navaja Jeza Kotnikova in dodaja, da med moškimi, ki potujejo sami, prevladujejo vdovci.
Potrebno je doplačilo za sobo
Toda medtem ko ni težava za eno osebo kupiti vozovnico za letalo, avtobus ali vlak, vstopnico za muzej ali najti prostor v restavraciji, je drugače denimo s hotelsko namestitvijo. Malo hotelov ima enoposteljne sobe enakovredne dvoposteljnim, če že obstajajo enoposteljne sobe, so manjše ali na slabši lokaciji. Zato je praksa v večini hotelov jasna: samski gost lahko dobi namestitev v običajni dvoposteljni sobi, vendar mora za to ponavadi doplačati. Cene hotelskega bivanja na potovanjih so tako od 20 in tudi do 100 odstotkov višje, navaja Jeza Kotnikova. "Novi hoteli imajo vse manj pravih enoposteljnih sob, pač pa se zaradi optimizacije poslovanja raje odločajo za sistem 'single use' – torej način, da ena oseba uporablja dvoposteljno sobo. Po eni strani je to boljše, ker je kakovost sobe enaka kot za druge goste. Starejši hoteli imajo pogosto prave enoposteljne sobe na manj atraktivnih legah in mnoge so tudi po kvadraturi zelo majhne. Je pa v 'single use' ponavadi doplačilo višje – ni pa pravilo," pojasnjuje sogovornica.
Doplačilo je po njenem mnenju potrebno zaradi dogodkov v postopku, ki jih je treba izvesti ne glede na število gostov v sobi: delo v recepciji, čiščenje, administrativni postopki … "Ni enako, če se ti fiksni stroški delijo na eno, dve ali tri osebe. Gre tudi za oportunitetne stroške, kadar ima hotel 'single use' sobe – v te sobe bi lahko nastanili več oseb, a jih zasede nekdo sam in je zato manj zaslužka. Zato mora biti vsaj nekaj nadomestila. So pa tudi hoteli, ki zahtevajo kar polno doplačilo za drugo osebo – a ti so res zelo redki," zatrjuje Nataša Jeza Kotnik. Agencija pri oblikovanju programa potovanja sicer lahko išče tudi hotele z enoposteljnimi sobami, a je takih, kot rečeno, malo, zato se v hotelih pogosteje odločajo za "single use", pravi sogovornica.
Cena je lahko tudi na sobo, ne na osebo
Preverili smo še prakso v hotelih po Sloveniji, ki so združeni v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ). "V slovenskih naravnih zdraviliščih so gostom na voljo tako dvoposteljne kot tudi enoposteljne sobe, pri čemer se ponudba nekoliko razlikuje od zdravilišča do zdravilišča. Povpraševanje po enoposteljnih sobah se pojavlja v različnih obdobjih leta, predvsem pri gostih, ki potujejo sami – bodisi zaradi poslovnih obveznosti bodisi iz osebnih razlogov ali želje po večji zasebnosti. Cene sob so v večini zdravilišč oblikovane na sobo kot enoto in odvisne od cenovne politike posameznega zdravilišča," pojasnjuje Saša Požar, direktorica SSNZ.
Pregled po posameznih zdraviliščih ponuja natančnejšo sliko. V skupini Sava Hotels & Resorts, ki vključuje Zdravilišče Radenci, Terme 3000 in Terme Ptuj, so gostom, ki potujejo sami, namenjene enoposteljne sobe. V praksi pa se številni solo popotniki raje odločijo za bivanje v dvoposteljnih sobah, ki ponujajo več prostora in udobja. Posebnih doplačil za enoposteljno uporabo nimajo, saj je njihova cenovna politika oblikovana na sobo in ne na osebo. V Termah Krka, ki združujejo Terme Strunjan, Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice, so gostom na voljo tudi enoposteljne sobe. Ob prostih kapacitetah lahko gostje uporabijo tudi dvoposteljno sobo kot enoposteljno, pri čemer doplačilo znaša od 20 do 65 evrov na dan, odvisno od tipa sobe in termina. V kompleksu LifeClass Hotels & Spa Portorož je število enoposteljnih sob omejeno, saj so na voljo le v enem izmed šestih hotelov. Ker se sobe vedno prodajajo kot celota, posamezniku obračunajo ceno za "single use", torej prilagojeno ceno glede na polno zasedenost sobe.
