Včasih ni treba daleč, da odkrijete zanimive kraje in ljudi. Mi smo bili tokrat v Halozah, v eni najstarejših in najbolj tradicionalnih vinskih regij v Sloveniji in v Evropi. Kultura gojenja vinske trte tu sega 2000 let v preteklost, v čas Rimljanov. Že v času Avstro-Ogrske so bile Haloze ena najprestižnejših vinskih regij v cesarstvu. Vina iz teh krajev so se prodajala na Dunaj in po svetu. Tukaj vinarsko tradicijo in svojo zgodbo danes nadaljuje tudi vinar in enolog Bojan Kobal. Po rodu sicer iz Trnovca pri Sevnici, a že od svojega 25. leta Ptujčan.
Čeprav je, kot pravi, v Ptujski kleti preživel čudovito obdobje, kar 25 let, in je na znamko Pullus, ki je njegov prvi vinski otrok, zelo ponosen, si je od nekdaj želel imeti lastno klet. Danes v Halozah obdeluje svoje vinograde in ima svojo klet. Pred leti je kupil podeželsko vilo in posestvo od dedičev grofov Ulmov v Spodnjem Gruškovju pri Podlehniku. "Na Ulmovem so vinogradniške površine že stoletja, zgodovinski viri pričajo, da že vsaj 200 let. Težava pa je, da se je večina nacionaliziranih leg postopoma zaraščala, tako da sem moral izkrčiti grmovje in obnoviti stare vinograde," pripoveduje Kobal, ki ima v svojih vinogradih največ sauvignona, laškega rizlinga, šipona, sivega pinota, chardonnayja, traminca in rumenega muškata. Z ženo Špelo, po poklicu sociologinjo, ki se je po dvajsetih letih iz Ljubljane vrnila v rodni Ptuj, sta v Halozah obnovila tudi precej dotrajano Ulmovo podeželsko vilo in ob stari kleti zgradila novo. Posestvo, kjer pripravljajo tudi degustacije, je kar precej odmaknjeno, a s čudovitim razgledom na haloške griče, ki privabljajo vedno več obiskovalcev. Pohodnikov, kolesarjev, ljubiteljev vina in domače hrane. Računajo pa tudi na goste iz tujine, ki že leta naročajo in pijejo njihova vina, da jih bo zamikalo obiskati Slovenijo in si v Halozah ogledati njihove vinograde.
"Žena ima tudi kulinarične ambicije, sicer pa skrbi za marketing in komuniciranje," pravi Bojan. Pokaže nam nekaj visokih gred, v katerih prideluje domačo zelenjavo. Tokrat je pri njih chef Matevž Božič, ki si je svoje znanje več kot desetletje nabiral v Hiši Denk, znani restavraciji z Michelinovo zvezdico. Pri Kobalu je tokrat pripravil piknik z zdravimi izdelki Slim&Fit Perutnine Ptuj, za posladek pa svoje pralineje. Njegova strast namreč ostaja čokolada. Na Ptuju, kjer ima tudi čokoladnico, vse pralineje ročno izdeluje iz belgijske čokolade. Za gurmane je poseben užitek praline s ptujskim lükom. Pokusiti je treba tudi pralineje z ocvirki, narejenimi iz krškopoljskih prašičev. Za tradicionalne čokoholike pa so pri Matevžu tudi pralineji s sadnimi kašami in nugatom.
Če vprašate Kobala, v čem je glavna razlika med vini, ki jih je nekoč prideloval v Ptujski kleti, in temi, ki jih danes prideluje pod lastno blagovno znamko, odvrne, da so to – poleg delnega zorenja v lesu – predvsem maceracije. A omenjenih sprememb se je lahko lotil tudi zato, ker ima vse vinograde v Halozah, medtem ko je glavnina vinogradov, iz katerih se napaja Ptujska klet, v srednjih Slovenskih goricah. "V Halozah je več mineralnosti. Podlaga je večinoma lapor, v Halozah so lege vinogradov večinoma ekstremno strme in sončne, zato maceriramo, da poudarimo rastišče. Večina vinogradov je tudi starejših - in to je dobitna kombinacija," pojasnjuje.
Posebnost pri Kobalu sta dve peneči se vini: beli pét-nat iz muškata in rosé iz frankinje. Idejo za peneče se vino je dobil v ZDA, kamor tega vina največ izvozijo. A tudi njemu osebno je eno najljubših svežih vin, to je tisto vino, ki ga z ženo največkrat odneseta domov. Največja Kobalova posebnost pa je vino bajta, ki sodi v kategorijo oranžnih oziroma jantarnih vin, kot jim pravi sogovornik. Sorte v tej zvrsti so laški rizling, sivi pinot, sauvignon in chardonnay. Včasih Kobal doda še malce traminca ali katere druge sorte. Bajta zori dve leti v rabljenih barikih, celotna pridelava pa poteka brez dodajanja žvepla.
In kam proda največ vina iz Haloz? Skoraj 75 odstotkov vina gre v tujino, od tega največ v ZDA, sledijo Izrael in razne države Evropske unije. Kar ostane doma, prodajo večinoma restavracijam in hotelom.
