V kopalnici se vlagi ne moremo izogniti, pa če se še tako trudimo. Ob prhanju ali kopanju ostanejo rosne kapljice na stenah in tleh, oddajajo jo uporabljene mokre brisače, pralni in sušilni stroj, nenazadnje pa k povečani vlažnosti v zraku in na površinah prispeva tudi čiščenje kopalnice. Proti njej se borimo na več načinov, na primer tako, da za seboj takoj obrišemo mokre stene in tla, odnesemo brisače sušit drugam, postavimo stroje v drug prostor, če le imamo možnost, najbolj pomembno pa je seveda redno zračenje. Zaradi povišane vlage v zraku se namreč v kopalnici lahko pojavlja vonj po zatohlem, skoraj vedno pa se razraste tudi črna plesen, in sicer na stropu, na fugah med keramičnimi ploščicami, če je fugirna masa vodovpojna, pa tudi na ploščicah, kadar niso popolnoma gladke, in na delovnih stikih, kjer je uporabljena silikonska ali akrilna masa. "Vlaga pa lahko povzroči tudi propadanje lesenega stavbnega pohištva, ki je slabo zaščiteno pred povečano vlažnostjo," pojasnjuje dipl. inž. gradb. Goran Gomboši, tehnični svetovalec v podjetju Murexin.
Ne le na površinah, tudi v globini
A vlaga ne nastaja zgolj na površinah, kot so zaključni premazi, obloge, zaščita sten, na stavbnem pohištvu, okrasnih letvicah in dekorativnih predmetih, zavesah, senčilih in drugem. Pojavi se lahko tudi na nepravilno izvedenih in zatesnjenih delovnih stikih dveh različnih materialov, kjer se lahko na dolgi rok pojavlja navlaževanje konstrukcije ali zamakanje skozi porozne cementne fuge med oblogo. "Ob vsakodnevni uporabi vode v kopalnici zaradi prhanja ali kopanja prehaja voda v majhnih količinah v podlago. Kako hitro se bo ta posušila, je odvisno od načina ogrevanja prostora. Veliko pa je odvisno tudi od uporabnika prostora, zračenja in čiščenja površin po uporabi kopalnice. Čim prej je treba v kopalnici ponovno zagotoviti optimalno zračno vlažnost, torej v mejah med 55 in 60 odstotki, in uravnati temperaturo, da bo identična preostalim prostorom v objektu," pojasnjuje Goran Gomboši.
Veliko kopalnic nima okna
Načeloma naj bi imel vsak prostor v objektu okno, če ne zaradi zračenja, pa vsaj za zagotavljanje dnevne svetlobe, nadaljuje Gomboši. "Ampak vedno ni tako. Kopalnice oziroma tuširnice, pralnice, predvsem v nekaterih večstanovanjskih objektih, so projektirane na sredini objekta ob hodnikih, dvigalih, zato nimajo okna in jih je treba prezračevati drugače," razlaga sogovornik. Za zmanjšanje vlage v zraku lahko v takih prostorih uporabljamo razvlaževalce in fiksne zračnike, ki se vklopijo bodisi ročno ob povečani vlažnosti bodisi samodejno ob vsakem vklopu stikala za luč. Vlago pomagata zmanjšati tudi klimatska naprava ali centralno prisilno prezračevanje z rekuperacijo. "Če naprave, ki lahko s svojim delovanjem dodatno vplivajo na povečanje vlažnosti v prostoru, na primer sušilni in pralni stroj, postavimo v drug prostor - pralnico, sušilnico, utiliti ali klet - naj bo tudi tam omogočeno konstantno kroženje zraka," svetuje Gomboši.
Ukrepi za zmanjšanje vlage
Goran Gomboši svetuje nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo vlago v kopalnici: "V vlažnih prostorih, kot so kopalnice, tuširnice, pralnice, priporočam redno zračenje s prepihom skozi prostor po 10 do 15 minut večkrat na dan. S tem izenačimo temperaturo v prostoru in zunaj njega. Nikakor ne priporočam odpiranja okna na nagib za cel dan. Smiselna pa je tudi uporaba razvlaževalcev prostora."
Številne koristne napotke pa podajajo tudi v Geberitu: "Pojavljanje plesni lahko preprečimo s kakovostnim zračenjem, pravilno izolacijo, brezhibnim tesnjenjem ter pravilno izbiro materialov. V pršnih prostorih naj bo čim manj fug. Veliko pomaga tudi to, da se po vsakem prhanju s sten pršnega prostora odstrani čim več vode. To se lahko učinkovito opravi z brisalci oken, ki imajo za ta namen nameščene posebne gumice. Mokre brisače je najbolje sušiti drugje. V kopalnicah se izogibajmo tudi oblazinjenemu pohištvu."
Previdno pri naravnem zračenju
A tudi v kopalnici z okni naravno zračenje ni vedno najboljša rešitev, opozarjajo v podjetju Geberit, pozimi se lahko na primer kopalnica pri odprtem oknu preveč shladi. "Nizka temperatura in visoka relativna vlažnost ob sočasnem nezadostnem prezračevanju v zimskem času, ko je lahko temperatura notranje površine nižja od temperature rosišča, lahko povzročita površinsko kondenzacijo vodne pare. Če se to dogaja pogosto, se lahko pojavi plesen," pojasnjuje tudi Goran Gomboši. Ostaja torej možnost prisilnega prezračevanja z ventilatorji. "Pri prisilnem prezračevanju se zrak odvaja iz prostora, zato je treba zagotoviti, da lahko vanj vstopa zadostna količina nadomestnega zraka. To se običajno zagotovi z režami spodaj na vratih, ventilator pa se namesti na steni na nasprotni strani prostora zgoraj. Tako se zagotovi tudi kroženje zraka, s tem pa kvalitetnejša izmenjava in hitrejše sušenje. V večstanovanjskih stavbah so WC-ji in kopalnice pogosto združeni v enem prostoru. V takih sanitarijah so poleg vlage problem tudi neprijetne vonjave. Pri odstranjevanju teh pa sta ventilator ali odpiranje okna velikokrat prepočasna, če na vrsto čaka že drug član družine," menijo v Geberitu.
Tudi po njihovem mnenju je lahko plesen posledica slabega tesnjenja in posledičnega zamakanja, zato moramo kritične stene primerno izolirati. "Nekateri materiali in premazi ter silikonske tesnilne mase že sami po sebi zavirajo razvoj plesni. Tudi površina moderne sanitarne keramike je lahko obdelana na tak način, da se voda na njej praktično ne more zadržati. Nanjo se težje prijema umazanija, zato je tudi čiščenje lažje. Pri kopalniškem pohištvu pa je pomembno, da je njegova površina brez por ter po možnosti s čim manj robovi, da se jo lažje čisti," svetujejo v Geberitu.
Površina naj bo čim bolj gladka
Na trgu obstaja ogromno barv in premazov, ki so v določeni meri manj občutljivi za vlago v zraku in bolj odporni proti plesni, ker so prepustni za paro in vsebujejo antiglivične dodatke, pravi Goran Gomboši. Obstajajo tudi barve, ki naj bi bile za stopinjo ali dve toplejše, kar pride v poštev v prostorih, kjer nastajajo toplotni mostovi zaradi neizvedene toplotne izolacije ovoja stavbe, za špalete ob oknih, vitke stene, stene ob hladnih prostorih, ki mejijo na topel ogrevan prostor. "Res je, da k preprečevanju nastanka plesni delno lahko pripomorejo sodobni zaključni materiali v gradbeništvu, vendar je ključnega pomena pravilna uporaba prostora, torej zračenje, uravnavanje vlažnosti, čiščenje. Vsekakor pa je bistveno, da so vidne površine čim bolj gladke. Kajti bolj ko so hrapave, boljše so možnosti za nastanek in razvoj plesni," razlaga Gomboši. Plesni se namreč običajno razvijajo na površini zaključnega sloja in prodirajo v globino. "Sredstva za uničevanje plesni uničijo glivice in preprečijo oziroma zmanjšajo njen ponovni nastanek, vendar le za kratek čas. Če ne odpravimo pogojev za nastanek plesni, se ta ponovno pojavi," opozarja sogovornik. Pri tem še poudarja, da je na trgu na voljo ogromno materialov, nekateri pa so zelo dobro marketinško podprti. "Zato se stranke težko odločijo za pravilen izbor materialov," dodaja Gomboši.
