Večer se je pričel - z Večerom! Ker je mariborski znanstveni slam kot vedno pripravila Znanost na cesti in ga je pod okrilje tokrat vzela Univerza v Mariboru, ni bilo možno izpeljati dogodka mimo abrahama ustanove, ki je slovesno ustanovitev doživela 18. septembra pred 50 leti. Maja Ratej znanstvena radijka (in zvesta bralka te priloge, to že moramo dodati) je ob tej priložnosti povzela del zapisov iz nedavne Večerove sobotne priloge, posvečene jubileju, sovoditelj, stand up komik Aleš Novak pa je v komedijantski maniri voščil univerzi za rojstni dan in zaključil, da ji "falirani študenti pošiljajo koš poljubčkov". Nekako tako je tekel večer, ki je značilno prepreden s humorjem, navsezadnje so znanstveni slami dokaz, da znanost ni dolgočasna in zapletena, temveč uporabna, zabavna, predvsem pa - razumljiva. Še to - znanstveni slam je oblika kratkih, petminutnih nastopov, predstavitev, kjer znanstvenik skuša čim bolj razumljivo in humorno predstaviti svoje delo.
V Sodnem stolpu so med tem nekateri ponavljali tekste, mencali na stolu, nastop vendarle ni enostaven. Sploh ker so znanstveniki po pravilu najbolj sproščeni v predavalnicah in laboratorijih in pred študenti, ki so tam zato, da usvojijo znanje. Na znanstvenih večerih slama je drugače, znanstveniki so tam, da prepričajo poslušalce s sproščenostjo, duhovitostjo, navdihom. Zagotovo vsak znanstvenik, ki si nadene mikrofon in stopi pred publiko razigrano in lahkotno, naredi velikanski korak iz cone udobja. Skozi večer se pokaže, da je za nekatere to velik, za druge pa majhen izziv, a prav vsi so dokazali, da svoje delo opravljajo z navdušenjem.
Veste, da bodo zaprli McDonald'se? Ali zakaj se lažne novice širijo tako hitro
Ob lažne novice trčimo že v zgodnjem otroštvu - pravljice so polne lažnih novic; kočije se spreminjajo v buče, princeske zbujajo s poljubi, v njih se sprehajajo obuti mački. A zares - lažne novice se širijo kot požar, predvsem novodobne, pove Blaž Rodič s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, kjer se ukvarja z raziskovanjem družbenih pojavov z uporabo agentnega modeliranja in sistemi za podporo odločanju. Poleg modeliranja širjenja lažnih novic v družabnih omrežjih s kolegi razvija tudi model migracij na Zahodnem Balkanu.
Tudi tukaj Večer, natančneje njegov šaljivi Častnik, ni manjkal. Rodič: "Ste že slišali za leteče pingvine? Res, res, to je posebna vrsta pingvinov, ki po zraku migrira z Antarktike v Južno Ameriko. Ne verjamete? Pa to, da bo McDonald's zaradi Trumpovih carin zaprl restavracije v Sloveniji? V Večeru je pisalo!" Kaj morajo imeti takšne novice, da dobijo viralni pogon? "Vsebovati morajo ravno pravo mešanico znanih dejstev in šokantnih izmišljotin, ki igrajo na čustva. Če to zgodbo pograbi nek medij ali vplivnež, skratka nekdo z veliko sledilci, je dovolj, da samo kakšna desetina sledilcev deli zadevo naprej, in sproži se kaskada delitev, ki novico ponese okoli sveta ali vsaj po Sloveniji. Hitro, kot se lahko širijo virusi. Z matematičnimi modeli lahko povemo, kako se bodo te novice širile. Kot je večina virusov v naravi nenevarnih in včasih sploh ne vemo, da so nas okužili, je večina viralnih novic neškodljivih, zabavnih. So pa tudi lažne novice, ki so ustvarjene zato, da bi škodile posameznikom, podjetjem, da bi rušile ugled, zaupanje. Takšne novice so običajno lažne, bodisi dejstva poneverjajo ali pa si jih izmišljujejo."
Zakaj bi si kdo želel lansirati take novice? "Pri posameznikih je glavna motivacija denar, ko kliknete na tako novico, običajno pridete do strani z reklamami, s katerimi seveda nekdo služi. Tako je v Makedoniji pred leti skupina mladih lansirala cel kup lažnih novic med ameriške volivce in nehote pomagala Trumpu, da je zmagal na volitvah. Ko gre za države, so lahko lažne novice mesto propagande, ki se širi s posebnimi programi, boti, ki usklajeno hvalijo eno politično opcijo ali pa blatijo druge," pove Rodič.
Zakaj raziskujejo lažne novice, kaj je izziv projekta znanstvenikov? "Želimo videti, v katerih delih omrežja bi bilo najbolj učinkovito zamejiti lažne novice in na kakšne posameznike je najbolj smiselno ciljati z ozaveščanjem. Tako želimo zmanjšati obseg tega pojava." Kako lahko sami preprečimo, da nas lažne novice okužijo, in dosežemo, da s klikanjem ne okužimo drugih? "Tako, da si vzamemo nekaj sekund za premislek, preden delimo to, kar nas je vznemirilo, in se vprašamo, ali je resnično, koristno za prejemnike in ali bomo čez leto ali mesec še stali za to objavo," enostavno pojasni Rodič.
Okviri, skozi katere gledajo podjetniki
Luka Radičevič je eden najboljših računalničarjev med družboslovci in eden najboljših družboslovcev med računalničarji, raziskovalec Inštituta za ekonomska raziskovanja. V slamu z naslovom Na podjetniškem odru ni vedno signala, so pa okviri je govoril o druge vrste signalih. Ker signal ni pomemben samo pri telefonskih pogovorih, kjer signala včasih tudi ni, ampak kdaj ta zmanjka tudi v odnosu med podjetniki in vlagatelji. "Sploh ko se pogovarjamo o družbenih učinkih, social impactu. Družbeni učinki pomenijo marsikaj, za nekatere to pomeni, koliko ljudi lahko dosežete z izdelkom, za druge je to odstranjevanje plastike iz oceana, za tretje zaposlovanje ljudi iz ranljivih skupin, vse to sodi med družbene učinke," prične slam Luka Radičevič, doktorski študent ekonomije, ki se ukvarja z vlaganjem v družbene učinke. "To je rastoče področje, ki je zanimivo, a ga mnogi spremljajo na osnovi podjetij, ki so že velika, jaz pa sem se odločil gledati podjetja, ki so šele na začetku razvoja. Velika podjetja imajo rezultate, statistike, tam se družbeni učinki lažje merijo. Majhna podjetja tega ne morejo, ker ni kaj izmeriti," je iskren, in ker je tudi sam podjetnik z dvema zelo majhnima podjetjema, ki na trgu nimata izdelkov, ve, o čem govori. Razvili so denimo platformo, ki povezuje nevladnike in prostovoljce in vsakemu omogoča, da iz udobja svojega kavča ustvarja spremembo v družbi. Z drugim start-upom razvija inkluzivne rešitve, denimo aplikacijo, ki znanstvene članke prevaja v poljudnoznanstvene stripe in je namenjena osebam s težavami pri učenju, kot so disleksija, motnje pozornosti ... Taki projekti imajo močne signale pozitivnega družbenega učinka. "Ker nimamo niti še uporabnikov, ne aplikacij na trgu, ne merljivih rezultatov, so samo ti signali. Na drugi strani so vlagatelji. In nekateri vlagatelji imajo okvir, skozi katerega vidijo samo dobiček, obstajajo pa vlagatelji, ki vedo, da ti signali nekaj povedo, ker imajo drugačen okvir," in ti okviri so bistvo njegovega znanstvenega dela.
Zakaj se najstnikom zmeša?
Eva Veler je izbrala popolnoma drugo, biološko znanstveno polje. Magistrica biologije in ekologije z naravovarstvom je zaposlena kot asistentka za zoologijo na Katedri za fiziologijo živali in etologijo Oddelka za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Na področju kinologije prostovoljno dela v Zavodu Psi&Mi, centru za sodobno vzgojo psov. Kako in kaj s psi najstniki? "Z najstniki imamo vsi vsaj nekaj izkušenj, malo manj pa z najstniškimi psi. Pasji mladiči se okoli šestega meseca spremenijo v pasje najstnike in takrat se praktično čez noč spremeni njihovo vedenje. Postanejo prave male pošasti. Imajo ogromno energije, povsod jih je polno, praskajo pohištvo, kradejo copate, vlečejo na povodcu, vse jih zanima - skačejo na vsakega človeka, skrbnikov ne slišijo, slednje poznamo tudi pri otrocih najstnikih." Kakšen je biološki vidik najstništva, se je vprašala Eva Veler. "Biologi vemo, da se prehodno mladostniško obdobje pojavlja pri različnih živalih, mlade živali postanejo pogumne, predrzne, preizkušajo meje, začnejo se oddaljevati od svoje družine, primarnih skrbnikov in se vedno več družijo z vrstniki. Taki so vsi - od podgan, psov, volkov, žiraf, slonov ... Ne spremeni se samo vedenje, ampak se zelo spremenijo tudi njihovi možgani," zelo logično predstavi biologinja.
Nadaljuje s slikovitim primerom: mlad pes zagleda psa na drugem koncu travnika. Čustveni centri mladostnikov so dosti bolj aktivni in burno reagirajo predvsem na vrstnike. V primeru, ko bi odrasli možgani rekli le, "oh, poglej, še en pes", se mladostniškim možganom zmeša - "o, lej, o moj bog, še en pes!" Potem je tukaj sistem za nagrajevanje in motivacijo, tudi ta je pri mladostnikih veliko bolj aktiven kot pri odraslih, ukazuje, da je treba takoj k tistemu psu, nič nas ne more ustaviti! "Imamo pa tudi možgansko skorjo, ki skrbi za premišljene odzive in bi v tem primeru rekla, ali je sploh smiselno oditi tja, je to varno? Poleg tega slišimo skrbnika, ki vpije, da ne smemo iti tja, sicer bo cela štala. Ampak ta del možganov se v mladostništvu šele razvija in še nima kaj dosti vpliva na končno odločitev. Seveda zmaga drama, takšni pač so mladostniški možgani. V naravi ima to svojo funkcijo. Funkcija tega obdobja je, da se v njem živali ogromno naučijo. In vsega se ne moremo naučiti le tako, da nam nekdo to pove. Ne moreš se naučiti voziti avta tako, da ti nekdo le pove, kako se vozi, moraš sesti za volan in poskusiti. In če želiš nekaj poskusiti, si moraš to upati, biti drzen, pogumen in biti pripravljen tvegati. Tudi če veš, da bodo morda slabe posledice. In vse to omogoča mladostnikom njihov način delovanja možganov!"
Lenivci, biomedicinski materiali in mišice
Žal na teh straneh ni dovolj prostora za natančne opise vseh prispevkov petkovega večera. Ana Slavec, doktorica statistike in sociologinja, ki v svojem delu povezuje podatke, ljudi in trajnostne ideje, je denimo prenovila pravljico o treh prašičkih, saj obstoječa ne odraža čisto resnice - namreč, hiša iz opeke ni vedno najboljša rešitev, zato je prašičke zamenjala s tremi lenivci, ki ravnajo bolj trajnostno, zlikovec pa ni volk, temveč podnebne spremembe.
Snehashis Pal prihaja iz Indije in se ukvarja z raziskovanjem materialov za biomedicinske vsadke na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, njegovo navdušenje nad znanostjo je nalezljivo, rad namreč gleda in je "plačan za svoj osnovni instinkt, basic instinct. Znanost nam omogoča videti, česar ni videl še nihče, razumeti, česar ne razume nihče, torej si z znanostjo lahko kralj sveta."
Kaj v resnici pravijo mišice, poslušata in sta tudi povedala, zaigrala in odpela Nina Murks, asistentka, ki opravlja doktorat na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru, ter doktor znanosti na področju računalništva Aleš Holobar, ki je tudi redni profesor in predstojnik Inštituta za računalništvo na Univerzi v Mariboru, kjer poslušata mišice s posebno napravo, ki so jo razvili na inštitutu. Skeletne mišice na Feriju preučujejo že dalj časa, glede na predvajano pa mišice ne proizvajajo prav prijetnega zvoka, ampak naprava, ki so jo izdelali, nekakšna "mešanica mikrofona in telefona", prevaja signale iz mišic v zvok. "Izumil sem tudi prevajalnik in ravno sedaj delam na mišičnem slovarju". Raziskovalci bodo tako lahko na osnovi zvoka, ki ga oddajajo mišice, ugotavljali, kaj se z njimi dogaja. Razpoznali bodo lahko recimo možgansko kap in druge okvare mišic. "Vsaka mišica ima svojo zgodbo, ki jo znamo sedaj razbrati, jo povedati na jasen način. Pomagamo pomagati ljudem," je zaključil Holobar.
Neja Bizjak Štrus je mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti, kjer deluje na Oddelku za lesarstvo, ob tem pa je tudi predsednica Društva Mlada akademija. Antiglivni tretma s plazmo je bil naslov njenega slama, a razlaga je bila precej bolj razumljiva od naslova. S plazmo aktivirana voda lahko namreč učinkovito ustavi plesen, natančneje glive modrivke, ki les pobarvajo modro in so škodljive, ker je tak les bolj dovzeten za okužbo z drugimi, bolj škodljivimi glivami, ki povzročijo propad lesa. Če se bodo njene raziskave izkazale za uspešne, bo rezultat nov način zaščite lesa brez okolju škodljivih kemikalij.
Ko se je večer nagibal h koncu, je bilo očitno, da je raziskave možno prevesti v vsem razumljiv in včasih celo zabaven jezik. Nič hudega, če kje ponagaja trema, zagotovo se je vredno potruditi, občinstvo je namreč navdušeno ploskalo po vsakem nastopu. Zmagovalna tri mesta so pripadla glivam, mišicam in psom, torej Neji Bizjak Štrus, Alešu Holobarju in Nini Murks ter Evi Veler.
Dvom je prijatelj znanosti
Dr. Saša Novak je ena od vodilnih sil zavoda Znanost na cesti, kjer znanost komunicira že 13 let.
Znanstveni slam je eden od načinov, kako prodreti skozi vse šume, ki nas obdajajo danes, zasuti smo z informacijami. Kako v vsem tem informacijskem kaosu spraviti do ljudi pomembne informacije o znanosti?
"Danes je znanost v zelo slabem položaju v primerjavi z lažnimi novicami, družbenimi omrežji, ki lahko novice širijo brez zapornice. Lažna informacija je bolj dostopna, bolj zanimiva in bolj je všeč posamezniku, ki nima visoke izobrazbe ali širokega znanja. Znanstveniki se lahko zelo trudijo, da bi z resnico in znanjem preglasili slabo znanost ali lažne novice, ampak to je zelo težko, daj je glas družbenih omrežij premočan in preveč brez zavor. Mislim, da je ena redkih poti, ki bi morda lahko pomagale, znanstveni slam. Je oblika, s katero lahko pridemo do ljudi. To se da poslušati, razumeti, čeprav se pojavlja dvom, ali znanost sme biti zabavna. Jaz mislim, da ja, absolutno, kljub temu, da je znanost resna zadeva, mislim, da je prav, da jo povemo na način, ki je ljudem blizu. Ni pa znanstveni slam edina taka oblika, pri Znanosti na cesti imamo tudi znanstveni bog in smo zelo veseli, kadar kakšen znanstvenik pošlje blog, ki ni članek, ampak pripoved o raziskavah, izzivih, s katerimi se spopada, in je napisan na način, da je ljudem blizu. Potem so tukaj okrogle mize, pogovori. Znanstveni slam je zelo razširjen po Evropi, mi smo dobili idejo v Cernu in sedaj to počnemo že 12 let.”
Na Zahodu so znanstveniki navajeni stika z javnostjo, znajo se samopromovirati, ne nazadnje je to potrebno zavoljo ohranjanja financiranja. Kako gre našim znanstvenikom?
"Ko smo leta 2013 začeli, je bila velika težava, da so sredstva za financiranje znanosti drastično upadla, mislim, da je bil takrat padec od 35- do 40-odstoten, in znanstveniki so se pripravljali na štrajke. Nam se je zdelo, da če že gremo protestirat za več denarja, je treba ljudem tudi povedati, zakaj je znanost pomembna - za družbo, gospodarstvo ... Z leti smo v naš projekt vključili zelo veliko ljudi, tudi povezali - znanstvenike in medije, znanstvenike smo postavili na oder na drugačen način. Novinarji pa so tudi sprejeli, da je znanost lahko poslušljiva, zanimiva.”
Kaj svetujete ljudem, ki na omrežjih naletijo na naslov NOVA RAZISKAVA!!! Pokazala nekaj šokantnega, kje, kako naj preverijo, ali je res?
"Dvom je prijatelj znanosti. Pri vsaki stvari je treba najprej dvomiti, potem pa googlati, lahko tudi preveriti z umetno inteligenco. Ampak treba je ta korak narediti! In ne samo prebrati naslov in kar verjeti, da smo spet odkrili zdravilo za raka. Ali pa da je solata nevarna ... Ni dovolj prebrati naslov in dve vrstici.”
Obiščite spletno stran brez oglasov.
