Na prvi pogled se zdi, kot da je Vaduz, glavno mesto Lihtenštajna, iztrgan iz filmske scenografije. S komaj 5774 prebivalci ga lahko prehodite v le nekaj urah, a občutek, da ste pristali v majhnem, popolno urejenem filmskem svetu, vas bo spremljal na vsakem koraku. Ko stopite na mestne ulice, se zdi, kot da bo izza vogala vsak trenutek nekdo zaklical: "Rez! Še enkrat!" – vse je tako čisto, mirno in skoraj prazno, kot da so domačini za konec tedna pobegnili v Švico, piše portal PunKufer.
Kneževina brez vojske in z zanimivo zgodovino
Lihtenštajn je ena najmanjših držav na svetu, a s slikovito preteklostjo. Njegova zgodba se začne leta 1719, ko je rimsko-nemški cesar Karel VI. posesti Vaduz in Schellenberg razglasil za kneževino. Število prebivalcev ali velikost ozemlja nista bila pomembna – odločala sta naziv in vpliv knežje družine Lihtenštajn. Strateška lega med Švico in Avstrijo se je izkazala za zgodovinski zadetek v polno, saj je država danes znana kot mednarodno bančno središče in davčna oaza.
Med zanimivimi dejstvi izstopa tudi to, da Lihtenštajn nima lastne vojske. Zadnjič so jo imeli leta 1868, a so jo ukinili zaradi previsokih stroškov. Še bolj nenavadna je zgodba iz avstro-pruske vojne leta 1866, ko je njihova četa 80 vojakov odšla v boj in se vrnila s 81 možmi – po poti so namreč "posvojili" italijanskega prijatelja, ki se jim je pridružil na povratku domov.
Dvorec Vaduz – knežji dom in pravljica na hribu
Nad mestom se dviga Dvorec Vaduz, ki s svojo 12. stoletja staro arhitekturo deluje, kot da je izrezan iz otroške slikanice. Čeprav ga lahko občudujete iz vsakega kotička mestnega središča, pa je javnosti zaprt – knez Hans-Adam II., ki vodi kneževino od leta 1989, tam še vedno živi s svojo družino. Knez velja za modernega voditelja, ki uspešno združuje tradicijo in finančno moč države. Njegova pokojna žena, kneginja Marie, je med prebivalci ostala v lepem spominu zaradi humanitarnega in kulturnega dela.
Ulice med tišino in luksuzom
Glavna mestna ulica Vaduzer Städtle je pravi mali dragulj. Elegantne butične trgovine s švicarskimi urami, muzeji in galerije pa so urejeni tako, kot bi nekdo načrtoval popolno kuliso. Muzej umetnosti Lihtenštajna preseneti z zbirko sodobnih del, medtem ko Poštni muzej pripoveduje zgodbe o znamenitih lihtenštajnskih znamkah, cenjenih med filatelisti. Za duhovni premor pa je tu Katedrala svetega Florijana, zaščitnika kneževine, ki s svojo neogotsko arhitekturo iz 19. stoletja doda mestnemu vzdušju še kanček spokojnosti, piše PunKufer.
Cene so, kot se za kneževino spodobi, nekoliko višje – spominki vas bodo stali od 7 do 12 evrov, kuhano vino pa pozimi tudi do deset. Delovni čas trgovin je prilagojen predvsem domačinom, ne turistom: večina jih zapre vrata že ob 17. uri, mnoge pa imajo še opoldansko pavzo.
Praktični nasveti za obiskovalce
Čeprav je Lihtenštajn majhen, vas lahko preseneti z tehnološkimi izzivi. Mobilni internet pogosto ne deluje brez dodatnih nastavitev, zato si pred obiskom prenesite zemljevid za uporabo brez povezave. Prometne kamere so vsepovsod, zato previdno z vožnjo – že trije kilometri na uro lahko postanejo zelo drag spomin.
Zakaj Vaduz navdušuje
Vaduz morda ni mesto zabave, a je pravo doživetje za vse, ki si želijo miru, urejenosti in pravljičnega vzdušja. Dovolj je oddaljen za enodnevni izlet iz Züricha (okoli uro in pol vožnje) ali Münchna (dve uri vožnje). Če želite doživeti nekoliko bolj živahno različico mesta, je poletje najboljša izbira – z daljšimi dnevi in več uličnega življenja Vaduz zasije še svetleje, še piše PunKufer.
Ne glede na letni čas pa bo obisk tega malega knežjega sveta vedno ostal poseben spomin – kot sprehod po čudovitem filmskem setu, ki ga nikoli ne boste pozabili.
