Kolobarjenje je eno izmed ključnih načel sonaravnega vrtnarjenja, ki ohranja tla rodovitna in vrt brez večjih težav z boleznimi ter škodljivci. Na domačem vrtu, kjer vrtnine pogosto rastejo vse leto, je pravilno načrtovan kolobar nepogrešljiv za dolgoročno zdravje tal in dober pridelek. Če razumemo potrebe rastlin in njihove vplive na zemljo, lahko s kolobarjenjem bistveno izboljšamo strukturo prsti, zmanjšamo izčrpavanje hranil ter ohranimo ravnovesje v vrtu.
Zakaj je kolobarjenje pomembno za zdrava tla in uspešno pridelavo zelenjave?
"Na domačem vrtu moramo upoštevati vsaj trileten kolobar. Poleg kolobarja na domačem vrtu vedno sadimo mešane posevke in upoštevamo dobre in slabe sosede. Na ta način zmanjšamo pojav bolezni in škodljivcev. Tako imamo boljši pridelek in več ga je. Kolobar se je razvil ravno iz razloga, da se pridela čim več čim bolj zdravega in neokuženega pridelka. Ker doma večinoma pridelujemo ekološko, je kolobar toliko bolj pomemben."
Kako določimo, katere rastline sejemo po določenih kulturah glede na njihove potrebe in vpliv na tla?
"Skupaj vzgajamo rastline, ki imajo podobne potrebe po hranilih. Vpliv na tla je predvsem poraba teh hranil in možnost pojava bolezni in škodljivcev. Zato je pomembno tudi sledenje vrtnin tekom sezone, ne le prva zasaditev."
Kako nam lahko načrt kolobarja pomaga pri dolgoročnem izboljšanju strukture in rodovitnosti tal?
"S pravilnim kolobarjem zmerno obremenjujemo zemljo domačega vrta. Moramo se zavedati, da je domače vrtnarjenje zelo intenzivno. Vrtnine so prisotne celo leto in tako črpajo hranila ves čas. Na strukturo zemlje vplivajo korenine rastlin. Globoke korenine rahljajo zemljo. Na vrtu lahko puščamo zdrave korenine in celo nadzemne dele rastlin na zemlji (zastirka), še bolje pa je, da jih vdelamo v zemljo. Večinoma pa jih dodajamo na kompost, kjer se razgradijo."
Kako v kolobar vključiti rastline za zeleno gnojenje in kdaj jih je smiselno sejati?
"Z zelenim gnojenjem dodamo v vrtno zemljo veliko organske mase. Če imamo velik zelenjavni vrt (njivo), je zeleno gnojenje četrtine (ali tretjine) vedno smiselno. Takrat je zemlja v 'počitku'. Prav tako razmislimo o zelenem gnojenju ali zelenem zastiranju zemlje takrat, če je to leto ne bomo mogli obdelati. Ne pustimo, da se zapleveli, temveč posejemo nekaj in pustimo."
Kako upoštevati potrebe rastlin po hranilih pri načrtovanju zaporedja sejanja?
"Najbolj lačne so plodovke (paradižnik, kumare, paprike …) in kapusnice (zelje, cvetača, ohrovti …), zato naj bodo le enkrat letno na posamezni poljini. Na manjšem vrtu (50 m2) naredimo več gredic, si vse poslikamo in narišemo v naš vrtnarski dnevnik. Ko poberemo te rastline, jim sledijo čebulnice in solatnice, ki nekako najmanj obremenjujejo zemljo."
Kako pripravimo tla za zimski počitek in hkrati za zgodnjo pomladansko setev?
"Na delu vrta vedno posejemo motovilec, zimske solate, por, česen, čebulo in ohrovte. To je le nekaj vrtnin, ki jih imamo skoraj vedno čez zimo na vrtu. Preostali del vrta pa pognojimo in zastremo. Ker upoštevamo trileten kolobar, imamo del brez vrtnin. Zato ga založno pognojimo. Uporabimo ekološki peletiran hlevski gnoj ali rudninsko gnojilo z veliko kalija in fosforja. Nato zemljo zastremo s kompostno organsko zastirko. Zemlja naj ne bo prazna, saj vodna in vetrna erozija naredita svoje. Tako pripravljena zemlja je odlična za prve pomladanske setve in sajenje."
Katere vrtnine so primerne za setev in sajenje v pozni jeseni oziroma zgodnji zimi?
"V drugi polovici oktobra posadimo čebulček in v začetku novembra še česen. Ker so zadnja leta jeseni precej tople in zime mile, lahko poskusimo s poznimi oktobrskimi setvami zimskih solatnic. Načeloma je prepozno, a se prilagajamo podnebnim spremembam in poskusimo, če je vreme resnično še vedno toplo."
Katere rastline lahko sejemo že zelo zgodaj spomladi, takoj ko razmere to omogočajo? Kakšno vlogo ima vreme pri načrtovanju setvenega načrta za zgodnjo pomlad?
"Med prvimi setvami pomladi sta bob in grah, ki sodita v hladno zemljo. A za večino solatnic in preostalih pomladanskih vrtnin se bo morala zemlja ogreti na vsaj 8 °C. To bo šele aprila. Zato pa je smiselno imeti na vrtu rastlinjak ali vsaj toplo gredo, da si sezono podaljšamo in pridelujemo domačo zelenjavo večji del leta."
Ali obstajajo orodja ali aplikacije, ki lahko pomagajo pri načrtovanju kolobarja in setve?
"Za razumevanje kolobarja, dobrih sosedov in mešanih posevkov naj si vrtnar prebere in kupi kakšno knjigo slovenskih avtorjev. Tako znanje ponavlja nekaj sezon. Obenem si sam vodi svoj vrtnarski dnevnik in se tako hitro nauči osnov. Za olajšanje dela lahko uporabi tudi spletne aplikacije za kolobar, a vzamejo precej dela in po mojih izkušnjah niso najboljše. Raje se udeležimo delavnic, predavanj in prosimo kakšnega vrtnarskega mojstra za pomoč pri načrtovanju domačega vrta."
