"Poletni meseci ne pregrejejo glave zgolj zaradi vročine, ampak ljudem zavre tudi zaradi vse višjih cen. Marsikdo se še spomni lanskega negodovanja nad visokimi cenami ob prvi dopustniški osvežilni pijači. Ob pogledu na letošnji račun bo razburjenje še veliko večje.
A računi v restavracijah in hotelih še zdaleč niso glavni vzrok naraščajočih življenjskih stroškov, ki jim statistiki dolgočasno rečejo inflacija. Je pa res, da so v zadnjem obdobju bolj opazne podražitve tistih izdelkov in storitev, ki hitreje padejo v oči. Če se zviša cena oblačil, obutve, pralnih strojev ali avtomobilov, med nakupi mine preveč časa, da bi si zapomnili razliko. Tudi prodajalci znajo kupcem dobro prodati "boljši" oziroma »izboljšan« izdelek.
Vprašanje se postavlja, zakaj je nekaj več kot dvoodstotna medletna rast cen tako boleča, če pa je to prav tista rast, ki po oceni evropskih bančnih regulatorjev prinaša idealno poslovno okolje. Težava je, da rast cen ni enakomerno porazdeljena. Najbolj se je v zadnjem letu podražila hrana, kar občutijo vsi, najbolj pa tisti s plitvimi žepi. Cene hrane se v Sloveniji delno še prilagajajo višjim cenam energentov. Hrana je pri nas še vedno precej cenejša kot v zahodnoevropskih državah, vzrok pa so predvsem razmeroma nizki dohodki vseh delujočih v prehrambni industriji. /.../
Skrb vzbujajoča posledica vsega tega je sprememba potrošniških navad. Prebivalci vse večji delež prihodkov porabijo za osnovne potrebščine, ki se nadpovprečno dražijo. Za nakupe dražjih trajnih izdelkov zmanjkuje denarja, zato se morajo v sili zadolževati."

