Datum
22. julij 2025 18:30
Politiki ves čas navajajo, da je pomoč pri predčasnem končanju življenja humano dejanje. Saj ni humano, da nekdo, ki je zbolel za neozdravljivo boleznijo, neznosno trpi. Kar je seveda res. A kaj povzroča ljudem občutek neznosnega trpljenja, ki ga nikakor ne morejo več prenašati? Želela bi si, da sedaj, drage bralke in bralci, res pozorno in počasi preberete.
Torej najpogostejši razlogi, ki ljudem povzročajo trpljenje, ki ga ne morejo več prenesti, so:
1. Izguba občutka avtonomije (občutek, da nimajo kontrole nad dogajanjem in ne morejo skrbeti
sami zase).
2. Nezmožnost, da počnejo stvari, ki so jih radi počeli.
3. Izguba občutka dostojanstva.
4. Občutek, da so v breme svojcem in družbi.
Zakaj se ne pove odprto in odkrito, o čem se pogovarjamo? Pogovarjamo se o tem, ali se nam zdi prav, da je občutek, da smo v breme, glavni razlog za to, da si bo nekdo želel skrajšati življenje. In to na legalen način, da ne bo obremenil svojcev še po svoji smrti. Kako kot družba gledamo na obolele? Ki potrebujejo vedno več pomoči, hkrati pa imajo občutek, da družbi in svojcem ne morejo pomoči vračati? V skladu s tem je tudi podatek, da zelo dobro razvita in dostopna paliativna oskrba ne zniža števila prosilcev za pomoč pri samomoru (kot kontracepcija na primer zniža število splavov). Zato ker paliativna oskrba načeloma uspešno lajša telesne muke (bolečine, dušenje, nemir), manj uspešno pa občutek obolelega, da je v breme, ker je imel smolo in neozdravljivo zbolel. Saj vemo. V družbi smo vredni, cenjeni, zaželjeni le, ko smo zdravi, lepi, močni, pridni in delamo cele dneve.
Torej najpogostejši razlogi, ki ljudem povzročajo trpljenje, ki ga ne morejo več prenesti, so:
1. Izguba občutka avtonomije (občutek, da nimajo kontrole nad dogajanjem in ne morejo skrbeti
sami zase).
2. Nezmožnost, da počnejo stvari, ki so jih radi počeli.
3. Izguba občutka dostojanstva.
4. Občutek, da so v breme svojcem in družbi.
Zakaj se ne pove odprto in odkrito, o čem se pogovarjamo? Pogovarjamo se o tem, ali se nam zdi prav, da je občutek, da smo v breme, glavni razlog za to, da si bo nekdo želel skrajšati življenje. In to na legalen način, da ne bo obremenil svojcev še po svoji smrti. Kako kot družba gledamo na obolele? Ki potrebujejo vedno več pomoči, hkrati pa imajo občutek, da družbi in svojcem ne morejo pomoči vračati? V skladu s tem je tudi podatek, da zelo dobro razvita in dostopna paliativna oskrba ne zniža števila prosilcev za pomoč pri samomoru (kot kontracepcija na primer zniža število splavov). Zato ker paliativna oskrba načeloma uspešno lajša telesne muke (bolečine, dušenje, nemir), manj uspešno pa občutek obolelega, da je v breme, ker je imel smolo in neozdravljivo zbolel. Saj vemo. V družbi smo vredni, cenjeni, zaželjeni le, ko smo zdravi, lepi, močni, pridni in delamo cele dneve.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
