Dve fotografiji, posneti v soboto ob pogrebni svečanosti za papežem Frančiškom, izstopata iz dogajanj, povezanih s pokojnim papežem. Obe sta posneti v rimski baziliki sv. Petra. Na prvi sta dva stola, kjer si sedita nasproti Donald Trump in Volodimir Zelenski. Gledata se iz oči v oči, kot bi bila v spovednici, s tem, da ni jasno, kdo koga spoveduje. Pogovarjala sta se 15 minut in videti je, da sta državnika februarski pogovor v ovalni dvorani Bele hiše, ko sta se razšla hudo sprta, očitno premostila. O vsebini pogovora seveda ni znano nič, bil pa je zelo umirjen in morda celo konstruktiven. K temu je verjetno tudi pripomoglo dejstvo, da je kljub Trumpovi napovedi 30-urnega velikonočnega premirja Rusija bombardirala stanovanjska poslopja v Kijevu; Trump je bil zelo jezen in je svojo jezo objavil na spletu.
Zanimivo je, da so vatikanski uslužbenci v začetku postavili tri stole; na tretjem naj bi sedel Emmanuel Macron. Zelenski in Macron sta bila že v baziliki, ko je prišel Trump, ki je dal odstraniti tretji stol: z ukrajinskim predsednikom se je očitno hotel pogovarjati brez prič.
Druga fotografija pa je iz časa po pogovoru, kjer se v baziliki stoje pogovarjajo Trump, Zelenski, Macron in britanski premier Keir Starmer, kot bi šlo za srečanje starih prijateljev. Nobenih napetih obrazov, nobenega vznemirjenja. Razšli so se, kot da bi se bili pogovarjali o vremenu.
Komentarjev ni manjkalo. Da gre za posmrtni čudež papeža Frančiška, je nekdo ocenil. Kakorkoli že, obe fotografiji sta pomembni. Prva, ker kaže na otoplitev odnosov med ameriškim in ukrajinskim voditeljem, druga pa, ker daje upati, da tudi Evropa počasi pridobiva vlogo pri posredovanju za premostitev ukrajinske krize. Evropa kot celina, Francija in Združeno kraljestvo, državi, ki sta stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov, pa tudi edini zahodnoevropski državi, ki razpolagata z jedrskim orožjem, ne pa Evropska unija.
V Vatikanu je bila tudi Ursula von der Leyen, ki naj bi bila s Trumpom izmenjala nekaj besed in naj bi se bila razšla z obljubo, da se bosta kmalu srečala. Kaj pa Giorgia Meloni? Sporočila je, da se je po pogrebni svečanosti kratko pogovorila s Trumpom in sta se prav tako dogovorila, da se bosta srečala.
V pričakovanju dveh obljubljenih srečanj, če bo do njiju zares prišlo, je dvoje videti dokaj jasno. Prvo, da si je ameriški predsednik za sogovornika o ukrajinski krizi izbral London in Pariz, ker Bruslju enostavno ne more verjeti, saj se zaveda, da je Ursula von der Leyen šibka političarka, ker za vsako pomembno politično odločitev potrebuje soglasje 27 držav. Drugo, da se je vsaj zaenkrat razblinila zgodbica, po kateri naj bi imela Giorgia Meloni ključno vlogo pri odnosih med ZDA in Evropsko unijo. Trump ni potreboval veliko časa, da je ugotovil, kakšno mesto ima Italija v EU. Navsezadnje Meloni v Evropi pri svoji politiki, kadar gre zares, računa lahko samo na enega potencialnega zaveznika, Viktorja Orbana. Morda tudi na slovaškega premiera Fica. In čas bi bil, da razume, da politika ni igra, kjer po mili volji kot na šahovnici prestavljaš figure. Ne moreš namreč v Rimu, v Bruslju in v Washingtonu govoriti treh različnih jezikov.
