Pogreb pred vatikansko baziliko, v kateri so se množice zadnje tri dni poslavljale od papeža, ki je umrl na velikonočni ponedeljek, star 88 let, je vodil italijanski kardinal Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora. Ocenjujejo, da se je na pogrebni maši zbralo okoli četrt milijona ljudi. Spremljati jo je bilo mogoče tudi prek velikih zaslonov na več lokacijah po Rimu. Še 150.000 ljudi se je papežu poklonilo ob poti skozi Rim k zadnjemu počivališču. S papeževim pogrebom se je začelo devetdnevno žalovanje, t. i novemdiales, nato bodo volitve novega papeža.
"Bil je papež sredi ljudi, z odprtim srcem za vse"
"Odziv ljudi po njegovi smrt kaže, kako močno se je pontifikat Frančiška dotaknil duha in srca," je poudaril kardinal Battista Re. Spomnil je, kako je Frančišek kljub resnim zdravstvenim težavam še na velikonočno nedeljo podelil blagoslov z balkona bazilike svetega Petra in nato še pozdravil množico na trgu.
Odločitev za ime Frančišek se je po besedah kardinala Reja takoj izkazala za izbiro sloga, ki bo zaznamoval njegov pontifikat. Re je dejal, da je papež pri tem ohranil svoj temperament in da je želel biti blizu vsem, pri čemer je bil izrazito pozoren do ljudi v stiski. "Bil je papež sredi ljudi, z odprtim srcem za vse," je poudaril Re. In da je bil tudi papež, odprt za novosti, spontan in je neformalno nagovarjal vse, tudi tiste, ki so bili daleč od Cerkve. "Delil je skrbi, trpljenje in upanje našega časa in se razdajal v tolažbi in upanju s sporočilo, ki je lahko nemudoma doseglo srca ljudi."
Kardinal je omenil tudi 47 apostolskih potovanj papeža Frančiška, med njimi pa izpostavil prvo na otok Lampedusa, obisk v Iraku leta 2021 in lansko pot v štiri azijske države. Govoril je tudi o papeževih enciklikah in poudaril, da je v vojnah papež zagovarjal pogajanja. Spomnil je, da je papež vedno prosil ljudi, naj molijo zanj, in ga prosil, naj zdaj on moli za vse ljudi.
Na pogrebu je bilo več kot 160 tujih delegacij, voditelji in monarhi. Med njimi so tako ameriški predsednik Donald Trump, predsednik Ukrajine Volodomir Zelenski kot voditelji večine evropskih držav in evropskih institucij.
Iz Slovenije sta v Rimu predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Slovenske škofe zastopa predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Po pogrebni slovesnosti je premier Golob izrazil prepričanje, da bo spomin na papeža Frančiška še naprej živel med ljudmi po vsem svetu: "To nas lahko navdihuje še leta in desetletja. Želim si, da pogreb ne bi bil zaključek obdobja, ki ga je začel papež Frančišek, ampak da bi bil začetek tega, da se kot človeštvo zazremo vase, prenehamo z nesmiselnimi vojnami, da se vsi zavežemo miru in temu, da bomo med seboj sodelovali."
V Sloveniji je vlada soboto razglasila za dan žalovanja, zastave na poslopjih državnih ustanov so spustili na pol droga. Zvonovi v slovenskih cerkvah, ki so se oglasili že ob novici o papeževi smrti, so ob uri pogreba zvonili 15 minut.
Grob iz marmorja iz pokrajine papeževih italijanskih starih staršev
Na predvečer pogreba je kardinal Kevin Farrell vodil obred zapečatenja krste, s čimer se je zaključilo obdobje, ko se je javnosti v baziliki sv. Petra poslavljala od papeža. Frančišek počiva v preprosti leseni krsti, obloženi s cinkom, njegov obraz pa je prekrit s svileno tančico v skladu z novim obredom papeškega pogreba, ki ga je med svojim pontifikatom odredil pokojni papež. Po prejšnjih pravilih papeškega pogreba so bile uporabljene tri krste: ena iz ciprese, ena iz svinca in ena iz hrasta.
Avtomobil s papeževo krsto je na poti v središče Rima do njegovega zadnjega počivališča spremljala množica ljudi. Grob papeža Frančiška na njegovo željo ni v vatikanski baziliki sv. Petra, temveč v baziliki Marije Snežne (Santa Maria Maggiore) v središču Rima, kamor so krsto prepeljeli po pogrebni slovesnosti. Grob je narejen iz marmorja iz Ligurije, italijanske pokrajine njegovih starih staršev. Na nagrobniku sta, spet na njegovo željo, samo napis Franciscus in reprodukcija njegovega pektorala, naprsnega križa.
Do bazilike sv. Marije Velike je pogrebna procesija naredila okoli štiri kilometre po ulicah Rima, kar je omogočilo Rimljanom, da se poslovijo od svojega škofa na poti, ki jo je Frančišek pogosto sam prehodil, ko je pri Mariji Snežni molil pred vsakim potovanjem in ob vrnitvi v Rim in tudi po letošnji hospitalizaciji.

Zadnji papež, pokopan zunaj vatikanskih zidov, je bil Leon XIII., ki je umrl leta 1903 in je pokopan v baziliki svetega Janeza v Lateranu. Zadnji papež, pokopan v baziliki svete Marije Velike, pa je bil Klemen IX. leta 1669.

















