Tudi ta je sestavni del tako imenovane personalizacije, ponudbe, ki ima domovinsko pravico na drugi strani Atlantika, najprej in predvsem v ZDA. Ne tako bliskovito so jo prevzele tudi evropske avtomobilske hiše, medtem ko so bile japonske veliko bolj zadržane in previdne - tako kot v precejšni meri še zdaj. In prav ta personalizacija, vključno z možnostjo izbire številnih barv in prav tako številnih odtenkov, je nenadoma postala kar velika cokla avtomobilske industrije. Ne velja za vse in ne v enaki meri.
Te dni je vsaj nekaj pozornosti, začudenja in morda celo posmeha deležna Tesla, ki se sicer nad pozornostjo ne more ali ne bi smela pritoževati: na voljo so predvsem tesle v beli in črni barvi. Glede na to, da je to ameriško avtomobilsko ime, je sloviti izrek Henryja Forda, ustanovitelja tovarne Ford in izumitelja izdelave po ali na tekočem traku, star vsaj stoletje, pri roki. Ko so ga vprašali, katero barvo avtomobila si je mogoče naročiti oziroma izbrati, je lakonično odvrnil, da prav vsako - dokler je ta črna! Začudenje glede Tesle in barve tesel - bele ali črne - je takole na hitro nekoliko ironično, saj je večina tako ali tako v teh dveh barvah. Barva karoserijske obleke je bila nekoč veliko bolj pereča, kot je danes. To bi znali povedati tisti, ki s(m)o nekoč čakali na denimo kragujevške yuge ali stoenke, saj so se v tej srbski (tedaj jugoslovanski) tovarni dolgo časa zavzeto ravnali po Fordovem izreku, vendar z razliko - na voljo je bilo tudi nekaj različnih barv, toda ne vse naenkrat, pač pa v intervalih. In v Kragujevcu so zaradi barve rečice Lepenice točno vedeli, kdaj avtomobile barvajo v črno, belo, zeleno in še katero drugo barvo …
Toda personalizacija je veliko bolj izrazita pri opremi. Tukaj (seveda) prednjačijo tovarne prestižnih avtomobilov, sicer pa bolj ali manj nemška avtomobilska industrija. Vse do pandemije, ki je silovito posegla v natančen in do minute premišljen krog produkcije, vezan na sloviti "just in time" (ob natančno pravem času), je bila to (tudi) ena opaznejših in donosnejših prednosti. Zdaj ni tako redko slišati, da so prav germanske avtomobilske hiše žrtve lastnega uspeha in personalizacije. Že dolgo se zatika pri dobavi ne le zdaj že kar slovitih polprevodnikov, pač pa so očitno težave tudi pri oskrbi s tistimi sestavnimi deli, ki personalizacijo omogočajo. Zato se dogaja, da je avto, pri katerem se kupci zadovoljijo s serijsko opremo, bistveno hitreje v domači garaži, kot če vztrajajo pri tem ali onem, skratka, želijo imeti personaliziran avtomobil. Možnosti ni veliko - ali se voziš ali pa čakaš. In tako se zlagoma vračamo v avtomobilske čase, kot so nekoč bili.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
