"Vsi talci bodo kmalu izpuščeni, Izrael bo umaknil svoje sile. To je prvi korak k močnemu, trajnemu in večnemu miru," je ob dogovoru o prvi fazi ameriškega načrta za Gazo zapisal predsednik Donald Trump. Hamas in Izrael sta namreč končno dosegla dogovor o izpustitvi talcev in delnem umiku izraelske vojske.
Na prvi pogled se mirovni plan povprečnemu opazovalcu zdi dober. Predvideva namreč prekinitev spopadov, vrnitev talcev, dostavo humanitarne pomoči, obnovo Gaze. Vse, kar je prepotrebno za trpeče ljudi. To je tudi prvi resni poskus končanja ene najhujših humanitarnih tragedij. Premirje zares še ni bilo tako blizu. Zatorej je jasno, zakaj ga svetovni voditelji - tudi tisti, ki so bili kritični do Izraela - pozdravljajo.
Toda dejstvo je, da je načrt sestavljen po izraelskih željah/merilih. Jasno namreč predvideva, kaj mora storiti Hamas - izpustiti talce, predati oblast in odložiti orožje, Izraelu pa nalaga le umik vojske na določeno črto. Ostalo je, kot opozarjajo analitiki, stvar interpretacije, v čemer je izraelska propaganda najmočnejša. Cel svet so okužili z narativi, da so Palestinci živali, da so palestinski otroci potencialni teroristi in da se borijo ne le za svoj obstoj, temveč za obstoj svetovnega reda. Karkoli to že pač pomeni. Tako namreč opravičujejo genocid nad Palestinci, pri tem pa imajo neomajno podporo velesil, na čelu z ZDA.
Dvomi, da si Izrael ne želi premirja, niso brez osnove
Da je Hamas pristal na izpustitev talcev in predajo oblasti mednarodni skupnosti, najverjetneje kaže na njihovo obupanost in poraz (ne še dokončen). Pristali niso le na svojo predajo - položitev orožja. Ker je veliko napačnih, površinskih interpretacij - tudi v osrednjih slovenskih medijih - velja pojasniti, da je Hamas palestinsko politično islamsko gibanje. To pa ima svoje vojaško krilo, imenovano brigada Al Kasam. So torej več kot le teroristi, čeprav površinsko gledano to so.
Kljub dogovoru o prvi točki tako imenovanega mirovnega plana za Gazo, je Izrael spet napadel civilne cilje v Gazi. Skrajno desni minister Netanjahujeve vlade Bezalel Smotrič - Slovenija mu je prepovedala vstop v državo - je denimo pozval k nadaljnjim napadom, ker da premirja ne sme biti. Dvomi, da si Izrael ne želi premirja, niso brez osnove. Netanjahu je namreč jasno dejal, da palestinske države ne bo. Težko si je potemtakem predstavljati mirno sobivanje.
Da Trumpov načrt ne pomeni dokončnega miru, je sklepati tudi iz dejstva, da nobena od 20 točk ne predvideva konca izraelske okupacije palestinskih ozemelj. Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem je Izrael okupiral po šestdnevni vojni leta 1967. Istega leta je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 242, ki Izraelu nalaga, naj se umakne z zasedenih ozemelj. Temu je sledilo več resolucij, ki so nalagale implementacijo prve. Varnostni svet je tudi potrdil, da izraelske naselbine na palestinskih ozemljih nimajo pravne veljavnosti in kršijo mednarodno pravo. Če je to sprejel Varnostni svet, pomeni, da so s tem soglašale tudi ZDA. Danes pa od Izraela konca okupacije več ne zahtevajo.
Prevečkrat se zdi, da je Izrael 51. zvezna država ZDA. Zakaj je tako, se zdi nerazumljivo, čeprav so razlogi hkrati jasni. Kritiki so upravičeno zaskrbljeni, da s pasivnimi načrti na Bližnjem vzhodu še dolgo ne bo miru. Vzroki so preveč globoki in zapleteni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
