Županu Saši Arsenoviču je na mestnemu svetu uspelo, kar mu ni na sodišču: po razgreti razpravi je z glasovi svoje svetniške skupine, večine svetnikov Gibanja Svoboda, obema iz SD in edinim glasom Gasilcev Maribora mestni svet potrdil predlog za spremembo odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor (JHMB), ki bo omogočila drugačno imenovanje predstavnikov zaposlenih v nadzorni svet družbe. Doslej je bilo to v pristojnosti skupnega sveta delavcev, po novem bodo nadzornika izvolili po določilih Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) oziroma iz sveta delavcev krovne družbe JHMB.

Če je bil odlok nezakonit, kaj to pomeni za pretekle odločitve?

Vodja službe za pravo in kadre v holdingu Matjaž Dolamič je pojasnil, da je bila dosedanja navedba v odloku v nasprotju z zakonom, ki po novelaciji določa, da je za predstavnika delavcev v nadzornem svetu lahko izvoljena le oseba, ki je zaposlena v tej družbi. Podobno je opozoril dr. Saša Prelič, redni profesor Pravne fakultete UM, ki je glede tega vprašanja spisal tudi strokovno mnenje. "Pravno vprašanje je čisto preprosto, na kak način se v gospodarskih družbah uresničuje delavsko soupravljanje. Trenutni odlok je nezakonit. Zakaj? Ker pomeni vmešavanje lastnika v delavsko materijo. Delavsko soupravljanje se po zakonu uresničuje na ravni družbe, v kateri je delavec zaposlen," je poudaril Prelič in izpostavil, da je člen v odloku protipraven in ničen.

Željko Vogrin (SDS) je zato menil, da je potem očitno Odvetniška družba Živko in Purg, ki je leta 2019 pripravila odlok o ustanovitvi holdinga, zavedla mestni svet, da so potrdili odlok, ki je nezakonit. Svetniki so se ob tem spraševali, ali to pomeni, da so tudi vse dosedanje odločitve nadzornega sveta nezakonite oziroma nične, a odgovora niso dobili. "Zakaj direktor holdinga Andrej Rihter kot dober gospodar nikoli ni dal nikoli v presojo tega odloka, če je res nezakonit," se je vprašala Lidija Divjak Mirnik (LPR). 

Opozicija protestno zapustila sejo

Na seji je opozicija sicer želela z amandmajem Igorja Jurišiča (Stranke mladih - Zeleni Evrope) umakniti predlagano spremembo odloka, saj o zakonitosti doslej veljavnega odloka trenutno odloča višje sodišče. "Zelo neetično je, da mestni svet spreminja odlok v času, ko sodišče odloča, ali je zakonit ali ne," je poudaril Jurišič. "Odlok, ki je veljal šest let, je postal problem v tistem trenutku, ko župan ni uspel z odpoklicem dveh delavskih predstavnikov," je menila Karin Jurše (GS) in opozorila, da bi s spremembo odloka več kot tisoč delavcev v holdingu ostalo brez pravice vpliva nadzorovati delovanje holdinga. "In to tisti, ki po domače povedano gor držijo to firmo - tisti, ki vsak dan čistijo mesto, skrbijo za našo pitno vodo ..." je o posledicah razmišljala Divjak Mirnikova. 

A na glasovanju o amandmaju ni bilo dovolj glasov za umik, zato je po premoru član SDS Franc Kangler sporočil, da so se odločili za obstrukcijo seje. "Sodišče je edino poklicano, da odloči o tem," je dejal, ostali mestni svetniki pa so nato brez glasu proti potrdili spremembo odloka.

Šega: Grozljivo, da so temu prikimali svetniki leve opcije

Dr. Mato Gostiša, strokovni svetovalec Združenja svetov delavcev Slovenije, ki ves čas poudarja, da je nadzorni svet holdinga organ nadzora obvladujoče družbe in odloča pretežno o vprašanjih, ki zadevajo interese prav vseh 1200 zaposlenih v vseh podrejenih družbah holdinga, je ob dogajanju na mestnem svetu ocenil, da je župan Arsenovič morda s spremembo odloka res dobil eno (majhno) bitko, nikakor pa še ne vojne za "prevzem" sistema delavskega soupravljanja v JHMB. "Še kar precej pravnoformalnih postopkov oziroma pravnih korakov sledi, na vsakem od njih pa se bo ponovno odprla sistemska bitka v vojni, ki še zdaleč ni končana," je napovedal Gostiša.

Vladimir Šega, predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije, pa je dejal, da je bil zgrožen, ko so svetniki ob sprejetju sprememb odloka zaploskali sami sebi v duhu "no, pa smo končno ukinili soupravljalske pravice 1200 zaposlenim". "Grozljivo je, da so temu prikimali tudi svetniki leve opcije (SD in Svoboda ob dveh svetlih izjemah), čeprav so te stranke na volitvah in v koalicijski pogodbi obljubljale povsem drugačno politiko do delavskega soupravljanja," je dejal Šega. Poudaril je še, da je sodišče že večkrat presodilo, da dikcija v odloku ni v nasprotju z ZSDU. "Tovrstna ureditev, kjer v nadzorni svet holdinga imenujejo svoje predstavnike vsi zaposleni, torej skupni sveti delavcev, nikakor pa ne peščica na krovni družbi, je uveljavljena ne le pri nas temveč v celotni EU. Ne poznam primera, kjer bi kapital/ustanovitelj tako vulgarno posegal v te pravice zaposlenih," je komentiral Šega.