Pred mnogimi stoletji so zelje gojili v vzhodnem Sredozemlju in Mali Aziji. Okrog leta 800 so prvič pridelali belo zelje, po letu 1000 pa še rdečega. Grki in Rimljani ga niso znali kisati.
Je pa zelje vrtnina, ki je nekoč ohranjala zdrave pomorščake. Kapitan James Cook, ki je živel v 18. stoletju, je nekoč tri leta plul po morju, ne da bi ostal brez enega samega moža iz posadke. Pred skorbutom, ki se najprej pojavi kot vnetje dlesni, nato kot izpadanje zob in slabitev organizma, so jih na ladji obvarovale velike zaloge zelja, bogatega z vitaminom C.
Poleg vitamina C, ki krepi imunski sistem, vsebuje zelje še druge koristne učinkovine in vitamine: provitamin A, ki varuje sluznice, vitamini B za dobre živce, vitamin E, folno kislino, ki pomaga proti stresu, vlaknine, ki dajejo občutek sitosti, glukozo, ki pomirja živčevje in izboljša umske sposobnosti, mangan - ta je dober za ščitnico, cink, ki celicam daje moč, železo, žveplo, baker, natrij.
Ljudsko zdravilstvo
Zelje pomaga proti slabokrvnosti, ker vsebuje veliko železa. Deluje kot dobro razkužilo pri vnetnih procesih in epidemijah. Poznamo ga kot varovalno prehrano, ki vsebuje veliko žvepla. Telo oskrbi z minerali in vitamini, zaradi katerih je zelje priljubljeno naravno zdravilo za razna obolenja. Vitamin D varuje pred rahitisom.
Zelje je močan diuretik, spodbuja izločanje vode, zato je koristen pri vodenici.
Pomaga pri praznjenju črevesa, je naravno odvajalo. Razstruplja organizem, pomaga pri odstranjevanju črevesnih zajedavcev. Spodbuja celotno peristaltiko. Uživanje zelja zmanjšuje nevarnost nastanka raka na debelem črevesju, krepi imunski sistem in uničuje bakterije.
Pomirja živčno napetost in prežene nespečnost.
Ker vsebuje malo ogljikovih hidratov, je primerno za sladkorne bolnike.
Listne obkladke polagamo na revmatične sklepe in kožne rane, ker iz ran potegnejo gnoj ali tujek. Vroče zeljne liste polagamo na podplate, da bi zmanjšali vročino.
Pitje zeljnega soka preprečuje in zdravi razjede. Nekaj zdravilnih snovi se med kuhanjem uniči, zato je sveže bolj zdravilno. Kislo zelje je priljubljeno zlasti pozimi in pomaga pri prebavi.
Kdor ima občutljiv želodec, teže prebavlja zelje. Vendar je dobro vedeti, da je zelje težje prebavljivo, kadar je kuhano v vodi. Zato je bolje, če ga dušite ali pripravljate svežega - na solati ali kot sveže stisnjen sok.
Vzgoja in spravilo
Tla, v katerih bo raslo zelje, naj bodo dobro pognojena in vlažna, ker je omenjena rastlina velik porabnik hranil. Zelje, ki raste na vrtu ali njivi več kot 90 dni (takšno je primerno za kisanje), lahko dognojimo s koprivnim gnojilom, ki vsebuje dušik, in gabezovim gnojilom, v katerem je veliko kalija. Režemo za sprotno uporabo, sicer pa zelje čim dlje pustimo na vrtu. Za skladiščenje odrežemo daljši kocen. Dobri sosedje zelju so: blitva, bob, drobnjak, grah, fižol, kumare, solate, koper, kumina. Slabi sosedje: čebula, paradižnik.
