Pri urejanju okolice hiše je ograja nekakšna pika na i, navsezadnje je prvo, kar zagledajo ne le obiskovalci, temveč tudi stanovalci. Pa ne le z estetskega vidika, temveč tudi zaradi počutja ni vseeno, kako ograjo izberemo. Seveda vsi radi živimo v lepem, a še pomembnejše za duševni mir je, da se počutimo varne. In kako najpogosteje izbiramo ograjo okoli hiše? Se zanašamo na lastne izkušnje ali zaupamo strokovnjakom? "Večina strank, približno 70 odstotkov, si sama izbere ograjo. V salon pridejo z jasnimi željami glede barve, višine, stila, modela ograje. Predvsem si želijo, da se ograja ujema s hišo in okolico. Pri tem so jim pomembni varnost otrok in hišnih ljubljenčkov, zasebnost ter minimalno vzdrževanje," pojasnjuje Matjaž Elšnik iz podjetja Guardi Slovenija. Pri individualnih novogradnjah pogosto arhitekt svetuje glede stila in modela ograje. "Pri večjih projektih, kot so na primer dvojčki in večstanovanjske stavbe, vedno sodelujejo arhitekti," dodaja sogovornik.
Po besedah strokovnjaka so trenutno najbolj priljubljene aluminijaste ograje, ker so trajnostne, imajo dolgo dobo uporabnosti, so enostavne za vzdrževanje in ekološko sprejemljive. Ograja naj bi bila skladna tudi z videzom hiše: za moderne hiše so idealne minimalistične, enostavne linije grafitne sive barve. Tradicionalnim hišam se podajo toplejši odtenki rjave barve in videz lesa. "Treba je upoštevati, da barva ograje dopolnjuje fasado, streho ali okenske okvirje," še opozarja Elšnik.
Kako zamenjati ograjo
Če se odločimo zamenjati ograjo, je treba najprej preveriti trenutno stanje. Je stara ograja betonska, železna ali lesena? V kakšnem stanju je betonski zid oziroma temelji? "Če so stari temelji v slabem stanju, jih je treba obnoviti oziroma narediti nove. Kadar so temelji dobri, se lahko uporabijo in na njih privijačimo novo ograjo," razlaga Matjaž Elšnik.
Zahtevajo minimalno vzdrževanje
Dobra lastnost aluminijastih ograj je po sogovornikovem mnenju ta, da ne zahtevajo skoraj nič vzdrževanja, ni jih treba barvati kot les in železo. "Zadostuje, da jih občasno umijete z mlačno vodo, in bodo desetletja videti kot nove. Če je ograja ob cesti, kjer je pozimi veliko soli, priporočamo, da jo spomladi sperete z vodo. Za motorizirana vrata je priporočljivo, da se enkrat letno preveri delovanje pogona, podmažejo gibljivi deli in kontrolira elektronika," še svetuje Matjaž Elšnik.
Dilema, ali naj se odločimo za ročni ali električni pogon, je pri dvoriščnih vratih zelo podobna kot pri garažnih, saj imata tudi tukaj oba prednosti in slabosti. Vrata na ročni pogon so cenejša, enostavno jih je montirati in vzdrževati in niso odvisna od elektrike, saj jih lahko odpremo, tudi če zmanjka toka. Po drugi strani ponujajo manj udobja pri uporabi: tudi v dežju in snegu je treba stopiti do njih; če niso zaklenjena, jih lahko odpre kdorkoli; običajno so težka in terjajo nekaj napora pri odpiranju in zapiranju; tudi na videz pogosto niso tako imenitna kot električna.
Med prednostmi dvoriščnih vrat na električni pogon Elšnik izpostavlja udobje, ker jih je mogoče upravljati na daljavo, preko telefona ali tipke, večjo varnost, ker motor preprečuje ročno odpiranje, ter možnost pametnih rešitev, saj jih lahko povežemo v omrežje pametnega doma ali z videofonom. "Pri težjih vratih motor prevzame vso obremenitev in nam olajša delo, pa tudi ob izpadu elektrike ni težav, ker ima vsak motor mehanizem, ki se v tem primeru preklopi na ročno odpiranje vrat," še dodaja sogovornik. Ob tem navaja še nekaj pomanjkljivosti električnega pogona: poleg višje začetne investicije je potrebno tudi osnovno vzdrževanje, pojavljajo pa se lahko tudi tehnične okvare.
Pri urejanju zunanjosti doma torej pomislite na vse situacije, v katerih se lahko znajdete in ki vplivajo na funkcionalnost elementov, o katerih se odločate, pa tudi na vaše udobje.
