Kakšen bo naš dom čez 20 let? Bo znal sam prepoznati, kdaj je čas za ogrevanje, prezračevanje ali polnjenje električnega avtomobila? Se bodo stene premikale, vrt pa bo kar na fasadi?
Ob hitrem razvoju tehnologij, novih gradbenih materialov in večji okoljski zavesti postajajo domovi prihodnosti manjši, pametnejši in bolj trajnostni. To ni več znanstvena fantastika, temveč načrt za bližnjo prihodnost.
Beseda trajnost se danes pojavlja tako pogosto, da je že skoraj modna fraza, pa vendar, ali res vemo, kaj pomeni? Na to opozarja arhitektka Tina Rugelj (Studio Tina Rugelj), ki poudarja, da je resnična trajnost pogosto precej drugačna od predstave, ki jo ima večina ljudi.
Redko kdo lahko sedi na svoji terasi do novembra
"Seveda je smiselno težiti k temu, da se zmanjša poraba energije z dobro toplotno izolacijo in uporabo obnovljivih virov, kot so sončne celice in toplotne črpalke. A kaj to pomaga, če ima večina Slovenije stavbe nepremišljeno postavljene na svojih parcelah," pravi. "Redko kdo lahko sedi na svoji terasi do novembra, čeprav bi s pravilno postavitvijo objekta in tlorisa to bilo mogoče. Velike okenske površine v primorskih hišah si denimo lastniki pogosto zakrivajo z žaluzijami, čeprav bi težavo lahko odpravili s pergolo ali pa z usmeritvijo hiše tako, da popoldne na teraso pada senca, ne da ta razbeljena seva še dolgo v noč."
To je po njenem mnenju prava trajnost. Poleg tega opozarja na pomen lokalnih in naravnih materialov, ki so postali tako dragi, da je včasih ceneje poseči po uvozu z vzhoda.
O prilagodljivosti prostorov pa se je veliko govorilo tudi v pokoronskem času, ko smo ugotovili, da lahko delo organiziramo drugače, kdaj tudi od doma. "Takrat je postalo nujno imeti svoj tihi kotiček," pravi Rugljeva. "To je stvar arhitekture ali notranje opreme, da nam prostor omogoča udobno in učinkovito delo."
Hiša je že skoraj pametnejša kot mi
Toda prihodnost bivanja se ne bo oblikovala zgolj s premišljeno zasnovo. V enačbo vse bolj vstopa tudi pametna tehnologija, ki postaja ne le priročen dodatek, temveč del osnovne infrastrukture doma. Svetila, senčila, varnostne kamere, ogrevanje in celo hladilnik bodo med seboj povezani in samostojno prilagajali delovanje našim navadam. Umetna inteligenca ne bo več le skupek aplikacij, temveč orodje, ki bo ustvarjalo prilagodljive domove, ki "čutijo" prisotnost, znajo predvideti potrebe in se odzvati brez našega posega. Raziskava IDTechEx prinaša drzno vizijo bivalnih prostorov prihodnosti, ko bo dom postal več kot zgolj zidovi in streha. Postal bo pametno okolje, ki bo samodejno spremljalo svoje prebivalce, uravnavalo temperaturo, skrbelo za varnost in se prilagajalo vsakdanjim potrebam.
"Ko pomislimo na sodobni dom, verjetno večina najprej pomisli na novo tehnologijo," pravi Rugljeva. "Res je, danes so stanovanjski objekti tehnološko že zelo dodelani, predvsem kar se električnih in strojnih inštalacij tiče. Hiša je že skoraj pametnejša kot mi - zna napovedati vreme, se zapirati pred sončnimi žarki, prezračevati tudi, ko nas ni doma. Na daljavo si lahko nastavljamo temperaturo in pridemo poleti v prijetno ohlajen, pozimi pa v topel dom. Neskončno novosti nam ponuja trg, a ob tem se izgublja nekaj temeljnega: kvalitete bivanja ne določa tehnologija."
Po njenih besedah jo določa predvsem premišljeno načrtovanje - od postavitve objekta na parcelo, odmika od hrupne ceste do razporeditve prostorov glede na smeri neba, tako da imamo senco ali sonce takrat, ko to potrebujemo. Kvaliteta bivanja so tudi pogledi skozi okna na daljno pokrajino ali cvetoče drevo, sončni žarek ob pravem času dneva, višina stropa nad običajnimi 255 cm, premišljeni detajli ter stavbna oprema iz masivnega lesa ali kovine.
"Če upoštevamo pravila zdrave pameti in načrtovanja, potem tudi tehnologije ne potrebujemo veliko. Moje mnenje je, da je bolje večji del denarja nameniti izbiri kakovostnih vgrajenih materialov kot pa dizajnerskim modnim muham," sklene.
Najboljši primeri so nastali v socializmu
Trend nakazuje tudi manjše kvadrature, a z bistveno večjo funkcionalno vrednostjo. Vse več stanovanj bo umeščenih v urbana jedra, pogosto znotraj prenovljenih poslovnih ali trgovskih objektov; v ZDA na primer opuščeni nakupovalni centri postajajo stanovanja. Študija New Jersey Institute of Technology predlaga, da bi bila za trajnost največja "dovolj velika" površina za posameznika približno 20 m², za štiričlansko družino torej okoli 80 m², kar spodbuja minimalizem in standardizirane domove prihodnosti.
Notranji prostori bodo prilagodljivi: zložljive mize, skrite kuhinje, premične stene in delovni kotički za delo od doma bodo postali standard. So "manjši domovi z več funkcije" res prihodnost bivanja ali le začasen trend? Tina Rugelj meni, da tak pristop pri nas ni nov - najboljši primeri so nastali že v obdobju socializma, v času industrijske rasti, ko so inovacije podpirale gradnjo velikih stanovanjskih sosesk. Takrat so se izdelovali prefabricirani montažni elementi, tlorisi pa so bili racionalno organizirani in so pogosto temeljili na središčnem sanitarno-gospodinjskem jedru, kar je omogočalo optimalno rabo prostora in dvostransko osvetlitev stanovanj.
Skoraj vsako stanovanje je imelo balkon ali ložo, pogosto z dvostransko osvetlitvijo, ki je zagotavljala veliko naravne svetlobe in dobro prezračevanje. Posebej izstopa višina stropov - običajno med 260 in 280 centimetri – kar je ustvarjalo občutek prostornosti, ki ga pri številnih sodobnih novogradnjah pogrešamo. Urbanistične zasnove so bile celovite: stanovanjske soseske so bile umeščene v okolje z obilico zelenih površin, otroškimi igrišči, osnovnimi šolami, trgovinami in dostopom do javnega prevoza, kar je zagotavljalo kakovostno in udobno življenje prebivalcev.
"Danes so manjša stanovanja, vsaj tista za trg, žal tlorisno slabše izkoriščena. Če bi se investitorji zgledovali po tlorisih pionirjev arhitekture 60. in 70. let, dodali višje strope, kakovostnejšo stavbno opremo ter balkon ali teraso vsaki enoti, bi to bil čudovit trend," pravi. Povsem druga zgodba pa so prenove, kjer naročniki z arhitekti ustvarjajo prostore z več funkcijami, ergonomsko premišljene in z veliko mero udobja.
