Za 135 tisočakov dobite v Ljubljani … 16 kvadratov. Ne hiše, ne dvosobnega stanovanja, temveč garsonjero v bloku za Bežigradom. To pomeni skoraj 8500 evrov za kvadratni meter. Če bi vzeli 20-letni kredit, bi teh 16 kvadratov odplačevali po 715 evrov na mesec. Številke zvenijo absurdno, a oglasi za takšna stanovanja imajo vedno znova oznako "prodano". Zakaj? Ker so mikro stanovanja, kljub visoki ceni, še vedno ena redkih možnosti, ki so za nekatere dosegljive. Zlasti za mlade.
Cene nepremičnin so v Ljubljani zbezljale do točke, ko je 100 tisoč evrov za lastno streho nad glavo postal nekakšen "realističen luksuz". Za mnoge mlade, ki bi radi imeli svoje stanovanje, je odločitev jasna: raje 20 kvadratov lastnine kot nedoločeno dolgo življenje v najemu. "Živim sam, zato mi 20 kvadratov čisto zadošča. Lokacija mi pomeni več kot prostor," pove 27-letni Matej, ki je pred pol leta kupil mikro stanovanje v centru. Njegov dom je velik kot večja hotelska soba, a občutek lastništva je zanj neprecenljiv.
Tudi na forumih ne manjka mladih, ki iščejo manjša stanovanja. "Proda kdo garsonjero? Že 20 kvadratnih metrov bo dovolj. V okolici Ljubljane, seveda, da bo cena znosna," se glasi ena od objav. Drugi pišejo podobno: "Iščem manjše stanovanje, lahko je vse v enem. Lokacija: Celje." "Prodaja kdo v okolici Kopra stanovanje do 22 kvadratnih metrov, lahko je neobnovljeno. Sem redni plačnik." Pod objavami se največkrat znajdejo podpisi mladih.
Odziv na več dejavnikov
Mikro stanovanja so trend, ki prihaja iz velikih metropol, kot sta Tokio in New York, kjer je vsak kvadrat zlata vreden. Pri nas jih nekateri arhitekti pozdravljajo kot praktičen kompromis, drugi pa opozarjajo na pasti.
"Mikro stanovanja so v zadnjih letih postala odziv na več dejavnikov: visoke cene nepremičnin, omejeno ponudbo v mestih ter spremembe življenjskih slogov, kot so več samskih gospodinjstev, mobilne oblike zaposlitve in večja študentska populacija," pojasnjuje dizajnerka Agnes Langerholc. Po njenem mnenju predstavljajo privlačno začasno rešitev, saj širšemu krogu ljudi omogočajo dostop do stanovanja, hkrati pa z domiselnimi zasnovami in funkcionalnimi rešitvami izjemno učinkovito izkoristijo prostor.
A ob dolgoročnem bivanju pridejo na plan pomanjkljivosti: omejen prostor za shranjevanje, težave pri delu od doma, omejitve pri skupnem življenju s partnerjem ali otrokom ter pomanjkanje zasebnosti in občutka domačnosti. "Stanovanje bi moralo omogočati ne le osnovne funkcije, kot sta spanje in kuhanje, temveč tudi delo, sprostitev, druženje ter občutek trajnejše stabilnosti," poudarja Langerholčeva.
Kakšna je torej spodnja meja kvadrature? "V praksi se kot prag za garsonjero pojavlja 28 do 32 m², vendar je za kakovostno dolgoročno bivanje posameznika bolj realnih okoli 35 m², če je zasnova res premišljena - z dobro osvetlitvijo, fleksibilno razporeditvijo in pametnimi shranjevalnimi rešitvami. Za par je primernejša velikost 45–50 m², saj šele takšno stanovanje omogoča ustrezno kakovost življenja."
"Skratka, mikro stanovanja so dragocen dodatek k stanovanjski ponudbi in lahko učinkovito odgovorijo na začasne potrebe. Ne morejo pa nadomestiti kakovostnih stanovanj, ki so primerna za dolgoročno bivanje in celovito zadovoljitev življenjskih potreb," je jasna Langerholčeva.
Komić: “Najdražji kvadrat, a še vedno vroča roba”
A vprašanje ni le oblikovalsko, temveč tudi tržno. Kako se mikro stanovanja dejansko znajdejo na nepremičninskem trgu?
Nepremičninski posrednik Alen Komić iz agencije ABC nepremičnine potrjuje, da je zanimanja za mikro stanovanja veliko: "Najpogosteje jih kupujejo investitorji z namenom oddajanja. Ob rastočih cenah pa narašča tudi delež kupcev za lastno rabo, saj si večje stanovanje težko privoščijo." Ob tem opozarja, da je ponudba pri nas zelo skromna. "V tujini in večjih evropskih mestih so takšna stanovanja poznali že dlje časa," dodaja.
Komić poudarja še paradoks: manjše ko je stanovanje, višja je cena za kvadratni meter. Prav zato imajo mikro stanovanja v Ljubljani najvišje cene - od 5500 do 6500 evrov/m². "Takšna stanovanja niso realna rešitev stanovanjske krize. Gre le za začasno rešitev na začetku življenjske poti, ko mladi postanejo samostojni," pravi. Po njegovih besedah hitro postanejo premajhna za normalno bivanje: "Gre predvsem za poslovni model investitorjev, kako vsak kvadratni meter čim bolje unovčiti."
Čeprav so glede na kvadraturo dražja od večjih, so mikro stanovanja zaradi skupne cene - pogosto okoli 100 tisoč evrov - mladim videti dosegljiva rešitev. Predstavljajo most med najemom in lastništvom, a večini bodo prej ali slej postala pretesna. Matej, ki trenutno uživa v svojem 20-kvadratnem domu, se ob vprašanju, ali si tam predstavlja življenje z družino, le nasmehne: "To pa zagotovo ne."
