Že takoj po septembrski premieri filma na festivalu v Benetkah je bilo jasno, da je Glas Hind Radžab morda celo najpomembnejši film leta. V času, ko v filmski industriji in nasploh v svetovni družbi poteka srdit komunikacijski boj v korist izraelske ali palestinske interpretacije morije v Gazi, je film tunizijske režiserke Kaouther Ben Hania v svet poslal pretresljiv, realističen dokument o dogodku, ki razkrije vso razsežnost izraelske krutosti proti tamkajšnjemu prebivalstvu.
Film uprizarja resnični dogodek, ki se je odvil 29. januarja 2024, ko se je celotna sedemčlanska družina Radžab s svojim avtomobilom znašla sredi izraelskega obstreljevanja v Gazi. Že na začetku celovečerca petletna deklica Hind ostane edina preživela v avtu, zato poskuša po telefonu poklicati na pomoč. Teh dogodkov pa gledalci nikoli ne vidimo, ker je cel film pripovedovan z vidika operaterjev in reševalcev palestinskega Rdečega polmeseca, ki so poskušali organizirati prvo pomoč, da bi iz primeža izstrelkov rešili vsaj nedolžno deklico.
Kako smo dopustili, da otrok prosi za življenje?
"Ta film ni mnenje ali fantazija o teh dogodkih, ampak je trdno zasidran v realnost," je na tiskovni konferenci po premieri povedala glavna igralka Saja Kilani. "Zgodba Hind Radžab združuje trpljenje celotnega palestinskega ljudstva. Njen glas je glas samo enega od desettisočev otrok, ki so jih v zadnjih dveh letih ubili v Gazi. Je glas vsake hčere ali sina, ki ima pravico živeti in sanjati, a so jim to ukradli. Za vsako od teh številk žrtev so glasovi, ki ne bodo imeli nikoli možnosti povedati svoje zgodbe. Hindina zgodba je zgodba otroka, ki kliče na pomoč. Pravo vprašanje pri tem je, kako smo sploh lahko dopustili, da otrok moleduje za življenje. Nihče ne more živeti v miru, dokler mora en sam otrok prositi za preživetje. Naj Glas Hind Radžab odmeva po vsem svetu. Naj prebije tišino, ki so jo zgradili okoli Gaze."
Ekipa filma je storila vse, da bi čim bolj zvesto uprizorila dogajanje v reševalnem centru na tisti usodni dan. Med raziskavami so opravili pogovore z vsemi vpletenimi, da bi se čim bolj poglobili v njihovo razmišljanje in reakcije. "Imeli smo odgovornost, da občinstvu zgodbo prenesemo na čim bolj pristen način," je povedala igralka Clara Khoury.
Glas prvič slišali šele med snemanjem
Še toliko večji čustveni impakt na igralce in posledično na gledalca pa ima ta uprizoritev dogodkov zato, ker se je režiserka Kaouther Ben Hania poslužila prebrisane poteze. Vsi dialogi v filmu so namreč resnični dialogi, napisani iz transkripcije posnetkov telefonskih klicev med deklico in reševalci, tako da so imeli igralci pred sabo skrbno, realistično napisan scenarij. Vendar pa v filmu slišimo resnični glas Hind Radžab in še več – tudi igralci so njene zvočne posnetke prvič slišali šele takrat, ko je kamera začela snemati. Zaradi tega so njihove čustvene reakcije v filmu toliko bolj pristne.
"Eno je brati scenarij in vaditi dialog z njenimi besedami, nekaj povsem drugega pa je prvič slišati njen resnični glas. Ko sem na snemanju prvič slišala njen glas, je to v meni porodilo globoko čustveno reakcijo," se je spominjala Saja Kilani. Kot je povedala igralska ekipa, je zato bilo na snemanju veliko solza. "Nismo jokali samo pri nekaj prizorih, ampak ves čas, vsak dan. Ponavadi se moraš kot igralec pretvarjati, da si del neke zgodbe. V tem filmu tega nismo potrebovali. Ko smo slišali Hindin glas, nas je vrglo neposredno v realnost. Zato za nas to ni bil samo film, ampak dolžnost," pa se je spominjal igralec Amer Hlelel.
V filmu ves čas poslušamo resničen glas obstreljevane deklice
Filmu je zid mednarodne cenzure uspelo prebiti tudi zaradi tega, ker se je k njegovi promociji še pred premiero pridružila vrsta slovitih imen, med njimi Brad Pitt, Joaquin Phoenix, Rooney Mara in Alfonso Cuaron. "Nikoli si nisem mislila, da bi lahko bilo kaj takega mogoče, zato sem zelo hvaležna, da so pristopili k projektu," je povedala režiserka, ki poudarja, da je pomembno, da filmarji še naprej pripovedujejo takšne zgodbe. "Včasih, ko sem depresivna, se vprašam, kakšen je sploh smisel tega. Zakaj snemamo filme, medtem ko mnogi trpijo? Potem pa se na tiste dni, ko sem manj depresivna, zavem, da je to vseeno pomembno. Ker je pomembno spregovoriti o pomembnih temah," meni Kaouther Ben Hania.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
