Praznik filma, praznik umetnosti, praznik ustvarjalnosti. To so fraze, ki jih med odmevnimi festivalskimi dogodki pogosto slišimo in beremo v množičnih medijih. V primeru Liffa predvsem v ljubljanskih, posledično pa seveda v nacionalnih medijih. Ljubljanski mednarodni filmski festival je v svojih dosedanjih 35 edicijah postal nepogrešljiv dodatek kulturni ponudbi v prestolnici. Ko nastopi november, ljubitelji filma in umetnosti vedo, da je to čas, ko je treba vsaj enkrat iti v Cankarjev dom pogledat kakšen izvrsten nov film, ki ga v Linhartovi ali Kosovelovi prikažejo prvič v Sloveniji.
Kaj pa v Mariboru? Nobenega dvoma ni, da je sodelovanje med Liffom in Kinoboxom dandanes prav tako samoumevno. V črni škatli ob Dravi bomo videli 24 filmov, z dodatkom filma Belo se pere na devetdeset, ki bo premiero doživel v sklopu Liffa v Ljubljani, naslednji teden pa v Maribor že prihaja v sklopu rednega kino sporeda. Simon Popek je letos za mariborski del, kjer prikažejo približno četrtino vseh filmov festivala, izbral še kakovostnejši program kot običajno, tako da bo tudi mariborsko občinstvo deležno vrhunskih filmskih užitkov.
Novi Rotovž bo priložnost za razmislek o gostovanju Liffa v Mariboru
Že lani nam je Popek v sklopu tematskega članka o gostovanju Liffa v Mariboru povedal, s kakšnimi dilemami se festival sooča pri selitvi v druga slovenska mesta. Tu so številne tehnične in logistične zagate, zaradi katerih je že vnaprej jasno, da festival v Mariboru in drugod po državi nikoli ne bo mogel ponuditi tako celovite izkušnje, kot jo v Ljubljani – recimo glede gostovanja filmskih ekip ali ponujanja določenih najodmevnejših naslovov. Zato se vedno pojavlja vprašanje, koliko je to gostovanje res polnovreden festival ali gre vendarle zgolj za običajno prikazovanje novih filmov. Še posebej, ker je jasno tudi to, da mesta, kot so Maribor, Celje ali Novo mesto, ne živijo zares s festivalom na način, kot je to začutiti v prestolnici. Ni mimo teza, da je Liffe "praznik filma" samo v Ljubljani, drugod pa nič več kot degustacija ponudbe iz prestolnice.
Ob tovrstnih dilemah pa se bo Liffe v Mariboru v prihajajočem letu moral soočiti s še eno, ki pa je tudi izredno intrigantna. Liffe kot festival, ki slavi avtorske, v večini manj komercialne filme, s svojo ponudbo primarno spada v mestne kinematografe, ki tudi v svojem rednem programu vrtijo art program, ne pa v multiplekse. Sodelovanje s Kinoboxom je bilo v Mariboru tako venomer bolj izhod v sili, ker naše mesto kina v mestnem središču že vrsto let – nima. A kaj se bo zgodilo, ko bo – če bo – prihodnje leto začel obratovati Kulturni center Rotovž s svojim mestnim kinom? Bo Liffe prekinil utečeno sodelovanje z mariborskim multipleksom in se bo preselil v novi kino, ki bo predstavljal bolj naravni habitat festivala, na enak način, kot je to denimo kino Mali Union v Celju?
Skratka, Rotovž bo tudi naš največji filmski festival prisilil, da ponovno razmisli o tem, kako se lotiti največjega gostovanja zunaj prestolnice. Prav lahko bi namreč to bila priložnost za še dodatno kakovostno nadgradnjo ne samo festivalskega gostovanja, ampak tudi filmske ponudbe v središču Maribora nasploh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
