"Tisti, ki dobijo najmanj, plačajo nič dohodnine in z nič ne moreš dvigniti plače, še vedno plačaš nič. Zakon o dohodnini pomeni zgolj to, da bo moja plača višja za 100 evrov, plača delavca pa bo osem evrov več," je na soočenju dejal Jani Prednik (SD). Kako točen je bil?
Spremenjeni zakon o dohodnini, ki so ga letos marca izglasovali poslanci, med drugim prinaša dvig splošne davčne olajšave in s tem davčno razbremenitev plač. Zakon predvideva, da se bo splošna dohodninska olajšava do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500. Zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo, bodo tako v prvem letu prejeli 13 evrov več, leta 2025 pa dobrih 53 evrov. Poslanska plača Janija Prednika po javno dostopnih podatkih znaša nekaj manj kot 4000 evrov bruto in bo v prvem letu višja za 27,5 evra neto, leta 2025 pa za 110. Dohodnina se sicer obračunava pri vseh dohodkih iz naslova plač, je pa velika verjetnost, da tisti z najnižjimi plačami dohodnine ne doplačujejo. Pomemben podatek je tudi ta, da se od januarja 2021 uporablja formula, na podlagi katere mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.
Večerovo soočenje koroških kandidatov za poslanske stolčke je ponudilo marsikatero zanimivo trditev. Pod drobnogled smo jih vzeli šest, ki jih bomo analizirali do nedelje.
