Z veliko večino so velenjski svetniki (le šest jih je glasovalo, da točke ne bi uvrstili na dnevni red) na minuli seji razpravljali o vandalizmu nad Titovim spomenikom. "Dogodek vandalizma nad javnim spomenikom ima poleg materialne škode tudi širše družbene, simbolne in pravne posledice. Mestni svet mora zavzeti jasno stališče, obsoditi nasilje v javnem prostoru, ter prispevati k oblikovanju preventivnih in povezovalnih ukrepov," je umestitev teme na sejo obrazložila vodja svetniške skupine Gibanje Svoboda Petra Bevc. "Zgodovina se ne briše, tudi z žago ne, moramo jo razumeti. Poskus, da se zgodovinske osebnosti ocenjuje skozi oči današnje politične skrajnosti, je nevaren in siromaši pogled na preteklost. Demokracija se začne tam, kjer se ljudje slišijo, konča pa tam, kjer se zgodovina poskuša izbrisati z žago v roki," je dodal član stranke Janez Melanšek.
"Bom kratek. Plebiscit je bil 23. decembra 1990, 25. junija 1991 smo se osamosvojili, takrat so rekli, da Jugoslavije ni več in da je zdaj čas za Slovenijo. Ne podpiram vandalizma, a morda je le čas, da začnemo razmišljati malo drugače in enkrat odrežemo popkovino od Jugoslavije," je nadaljeval svetnik SDS Simon Dobaj, Darinka Vrabič iz iste stranke pa je imela za župana pripravljeno svetniško vprašanje, kaj si sam misli o tem, da je ustavno sodišče Titov režim spoznalo za totalitaren, pa ta še vedno stoji kot "čaščen simbol v središču mesta". Akter akcije žaganja glave po njenem ni izvajal vandalizma, ampak je šlo le za nekoliko širšo pravico izražanja političnega mnenja. "Ne zagovarjam nezakonitega ravnanja. Zagovarjam pa pravico do legitimne, argumentirane politične kritike totalitarizma brez osebnih diskreditacij in brez žaljivih etiket."
"Tip ponoči več mesecev žaga glavo, mi pa poslušamo, kako varno je to mesto. Kje so bili redarji?" je problematiziral Jože Hribar (Naše Velenje) in prostodušno dodal: "Za nekega diktatorja skačete v luft, po drugi strani pa nam propadajo zgodovinske stavbe, pa se nič ne naredi." "Da bi preprečili takšna dejanja in ohranili zgodovinski spomin, kakršen koli že je, predlagam, da občina razmisli o umestitvi in ureditvi parka NOB, v katerem bi bil spomenik umeščen v širši kontekst," je razpravljala nekdanja članica SDS, sedaj članica stranke Demokrati, Alenka Gortan. Darinka Mravljak (Stranka generacij) pa je opomnila: "Ne glede na razlike v pogledih je Tito bil del zgodovine. Preseči moramo delitve. Ne zato, da bi se vsi strinjali o preteklosti, ampak zaradi prihodnosti." "Obsojam vsako obliko vandalizma. Ne glede na to, s katere strani prihaja. Politično motivirana ali kot zgolj stvar objestnosti. Bi pa ponovil pobudo, da se Titov trg preimenuje v Rudarskega, ker, če kdo, so rudarji za to mesto naredili veliko," je pristavil Milan Medved (SLS). "Na spomenik ne gledamo ideološko, ampak kot na del zgodovine nekega naroda," je dodal svetnik Bojan Voh. A ne v imenu svetniške skupine SD, ki se na to temo ni oglašala, temveč kot član združenja borcev NOB. "Vsak kip je del zgodovine, ali je to komu všeč ali ne. Morda bi bil smiseln premik kipa," je dodala Veronika Juvan (NSi).
Župan Peter Dermol je pojasnil, da je občina zaradi poškodovanja kipa vložila kazensko ovadbo, sanacija kipa po doslej zbranih stroških pa stane okvirno 10 tisoč evrov. "Obenem sem naročil sodelavcem, da pregledajo akte, preko katerih bi lahko dodatno zaščitili kulturne spomenike. Vse, ne le Titovega." Na pobudo o selitvi je dodal: "V vsakem primeru je moje stališče, da naj o kulturni dediščini odloča stroka. Če obstaja družbeni konsenz za spremembo, je to smiselno. Če konsenza ni, je boljše stvari pustiti takšne, kot so."
