Zakon daje po besedah Roberta Goloba nekatere odgovore, na kakšen način povečati varnost v družbi, kako napovedati boj proti kriminalu. Pri tem je poudaril, da ne gre za boj katerikoli etnični skupini, tudi ne proti Romom, temveč proti kriminalu.
"Na kakšen način žrtve, predvsem nasilništva, kako zaščititi mladoletne žrtve, tudi otroke, otroke mladoletnih mamic v celotni Republiki Sloveniji," je povedal in dodal, da je zakon namenjen preventivi.
Z njim želijo s konkretnimi dodatnimi pooblastili policije doseči, da se "orožje čim hitreje zapleni". "Ne gre za vprašanje hišnih preiskav, gre enostavno za varnostno vprašanje, kako preprečiti, da se ilegalno orožje lahko pojavi kjerkoli v Sloveniji. Oziroma, da se lahko takoj po njegovi uporabi policija učinkovito sooči s tem izzivom."
Golob tudi pravi, da zakon spreminja kaznovalno politiko. Po zakonu se bodo lahko sodniki glede na težo storjenih kaznivih dejanj odločali o dokazih. "Istočasno spreminjamo odnos do nasilništva. Do zdaj je za nasilna dejanja z lahkimi telesnimi poškodbami, oziroma ob uporabi nevarnih predmetov veljala obveza na žrtvi, da poda predlog za pregon. To se zdaj spreminja. Tudi ta dejanja se bodo po novem preganjala po uradni dolžnosti," je pojasnil Golob.
Poleg tega pa bo Šutarjev določal tudi pravice otrok ter preprečeval, da se tisti, ki serijsko kršijo, ne bodo več počutili "nedotakljive".
Določeno naj bi bilo, da je pravica do otroškega dodatka pravica, ki jo uživa otrok. "Nikakor ne njegov starš, še manj stari starš. Zato se v primeru, ko pride do rojstva pri mladoletni mamici, mora vključiti center za socialno delo (CSD), ta je tisti, ki mora postati zakoniti zastopnik, oziroma mora najti ustrezen način, da bo otroški dodatek prišel v prave roke. Bodisi v naravi bodisi, da bo CSD trajno razpolagal s tem dodatkom," je pojasnil predsednik vlade.
Če bo otroka rodilo mladoletno dekle, bo otrok še vedno upravičen do otroškega dodatka, vendar pa bo z njim do polnoletnosti matere upravljal pristojni center za socialno delo in ne več zakoniti zastopnik matere, kar so bili marsikdaj starši očeta otroka. S tem želi vlada preprečiti prisiljevanje deklic v rojevanje z namenom, da bi družina dobila denar iz otroških dodatkov. Po Golobovih besedah tako vlada ne odvzema pravice do otroškega dodatka, odvzemajo pa pravico, da bi se denarja polastil kdo drug v družini.
V primeru, da bo otroka rodila ženska, mlajša od 15 let, bo moral CSD vpeljati obvezno presojo o možnosti odvzema otroka. "Vse z namenom zaščite otroka in tudi mladoletne mamice," je napovedal Golob.
Bagatelne kraje bodo sankcionirane
Po novem iz davčnih izvršb ne bodo več izvzeti prejmniki socialnih pomoči. Poleg tega bodo bagatelna kazniva dejanja prekvalificirali v prekrške, s čimer bo mogoče, kot je navedel Golob, tistega, ki si bo "privoščil brezplačni obisk Hoferja", kaznovati prekrškovno. Prekršek bo namreč mogoče z izvršbo izterjati prek denarne socialne pomoči, ali pa z nadomestnim zaporom. "Bagatelne kraje ne bodo ostajale nesankcionirane," je še poudaril.
Ukrepi v tem zakonu bodo sicer različno časovno omejeni. Kaznovalni naj bi bili za zdaj omejeni na dve leti, pri varnostnih ukrepih je to preizkusno obdobje eno leto, policija pa bo o potrebi po aktivaciji 37. člena zakona o obrambi poročala vsak mesec sproti, je dejal Golob. Se pa ti roki lahko v parlamentarnem postopku še spreminjajo, je dejal.
Premier priznava, da je zakon zaradi izrednih okoliščin nastajal v tesnih časovnih okvirjih, bo pa v parlamentarni obravnavi dovolj časa, da se določene stvari še dopolni. Kot je dejal, je zaveza vlade je, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavnopravnih okvirjev, zaveda pa se, da razmere v Sloveniji, predvsem v jugovzhodnem delu, zahtevajo takojšnje in učinkovito ukrepanje.
Levica pričakuje popravke
Predlog Šutarjevega zakona je sicer danes dobil podporo vseh ministrov, tudi iz vrst koalicijskih SD in Levice, pri čemer v slednjih pričakujejo še njegove popravke v nadaljnji proceduri. Minister za delo iz vrst Levice Luka Mesec je pojasnil, da so zakon podprli ob jasni zavezi, da to ni dokončen zakon in ga bodo v nadaljnji obravnavi temeljito prečistili in ukrepe preverili z vidika ustavnosti in sorazmernosti. Tudi ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič iz SD pričakuje, da bodo zakon v nadaljevanju nadgradili, da bodo rešitve čim ustreznejše in tudi imele učinek v praksi.
Vojska na mejo v pomoč policistom
Vlada je danes tudi aktivirala 37. člen zakona o obrambi, po katerem lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. Po Golobovih besedah ta dovoljuje, da policija lahko za zelo omejen nabor nalog na meji vpokliče na pomoč pripadnike Slovenske vojske.
Po besedah ministra za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Boštjana Poklukarja bo Slovenska vojska aktivirana že od petka, opravljala pa bo naloge varovanja policijskih postopkov v mešanih patruljah. Poklukar je poudaril, da se vojska ne more aktivirati za policijske naloge, aktivacija pa je namenjena razbremenitvi policijskih enot v jugovzhodni Sloveniji.
Glede aktivacije 37. člena zakona o obrambi so bili sicer v koalicijskih SD in Levici sprva zadržani, a ji na današnji seji niso nasprotovali. Kot je dejal Mesec, razumejo resnost situacije, zato niso nasprotovali možnosti, da se "par 10 vojakov napoti na mejo, zato da se par 10 policistov razbremeni in lahko pomagajo pri obvladovanju razgrete situacije na Dolenjskem".
