V noči na petek so nad več danskimi letališči znova opazili drone. Letališče Aalborg na severu države so zaradi tega za več ur zaprli. Opazili so jih še nad letališči v krajih Esbjerg, Sonderborg in nad letalskim oporiščem Skrydstrup, nakar so po navedbah policije sami odleteli stran. Preiskava se nadaljuje, za zdaj pa ni znano niti, kdo je upravljal drone, niti motiv za to. Večina je s prstom pokazala na Rusijo, ki pa je obtožbe zanikala.
Droni so leteli z lučmi in dalo se jih je opazovati s tal, še vedno pa ne vedo, za kakšen tip je šlo in kakšen je motiv. Preiskavo vodijo v sodelovanju z dansko obveščevalno službo in vojsko. Že v začetku tedna, v noči s ponedeljka na torek, je bilo zaradi dronov več ur zaprto letališče v Koebenhavnu.
Premierka Mette Frederiksen je dogodek opisala kot najresnejši napad na dansko kritično infrastrukturo doslej. O tem in o kršitvi zračnega prostora držav članic Nata so razpravljali tudi na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, ki poteka še do ponedeljka. Ruska letala in droni so pred tem nelegalno vstopili tudi v zračni prostor Estonije in Poljske. Potem ko je predsednik ZDA Donald Trump dejal, da naj države Nata ruska letala in drone sestrelijo, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da je ta možnost na mizi in jo preučujejo.
Za komentar o problematiki dronov smo prosili obramboslovca dr. Klemna Grošlja. Pravi, da drone upravljajo profesionalci in da sta trenutno v Evropi dve državi, ki sta tega sposobni. To sta Rusija in Ukrajina. "Menim, da gre za ruske drone oziroma da jih upravljajo Rusi. Vse nakazuje na to. Težko je reči, čigavi so, ker vsi uporabljajo isto, kitajsko tehnologijo. Sam to vidim kot provokacijo in dokazovanje, da EU in Nato nista pripravljena na izzive novih vojaških tehnologij. Nobena država v Evropi se ne zna soočati z droni, ki so odporni na elektronsko motenje," pove.
Priča smo zaostrovanju, čeprav pri pilotih še zmeraj velja protokol, da se pozdravijo, nato pa gredo svojo pot, opozori sogovornik. "Provokacije so z vidika razmer v Evropi vedno bolj tvegane. Zlahka lahko gre kaj narobe. Pride denimo do okvare in dron pade na občutljivo infrastrukturo in lahko nastane resen incident. Tudi lahko trčita rusko in Natovo letalo. Manevri pri vojaških letalih so drugačni. Problem je tudi, da razen preko obveščevalnih služb ni resnih komunikacijskih kanalov. ZDA jih z Moskvo imajo, Evropa pa ne."
Glede možnosti sestreljevanja meni, da to ni realno, ker droni večinoma preletavajo urbana območja in bi, če bi jih streljali s protizračno obrambo, nastala kolateralna škoda. "Poljaki so sestrelili ruske drone, nakar je raketa padla na hišo in naredila več škode kot droni. Pokazalo se je, da države Nata, vključno s Slovenijo, pač nimamo sistemov zračne obrambe, s katerimi bi lahko te drone sestrelili. Zato menim, da je bolj varno, da se dronov ne sestreljuje. Po fizikalnih zakonih vemo, da vse, kar gre v zrak, se vrne na zemljo. Preveč tvegano je. Ustvarila bi se tudi nepotrebna vojna psihoza," je še povedal Klemen Grošelj.
