Ruskim lovskim letalom Mig-31, ki so pretekli petek za kratek čas vstopila v zračni prostor Estonije, sta sledila dva najnaprednejša lovca zveze Nato. Šlo je za italijanski letali F-35 z vzdevkoma "Ghost 1" in "Ghost 2", ki sta vzleteli iz zračne baze 50 kilometrov južno od Talina.
Nekaj trenutkov je bila varnost Evrope odvisna od petih ljudi - treh Rusov in dveh Italijanov, ki niso bili na radijski zvezi. Italijana sta po usklajeni proceduri v znak opozorila nagnila krila, Rusi pa so odgovorili z istim manevrom. Eden izmed ruskih pilotov je tudi prijateljsko pomahal, poroča britanski časnik The Telegraph.
Naslednjih 12 minut sta Italijana ruskim letalom sledila vse do ruske enklave Kaliningrad. Tokrat se je vse končalo mirno, čeprav so imela ruska in italijanska letala nameščene rakete zrak-zrak. Kljub temu pa je ta incident odprl oster odziv znotraj Nata - kdaj, kje in kako se odzvati v prihodnosti.
Polkovnik Gaetano Farina, ki poveljuje italijanski zračni misiji Baltic Eagle III., je povedal, da so vsakič ponosni na svoje posredovanje. Nato namreč nadzira zračni prostor nad Estonijo, Litvo in Latvijo, torej nad državami, ki nimajo svojih bojnih letal. To je bila od 1. avgusta, ko se je začela italijanska misija, že sedma intervencija.
Prvič so morali posredovati nad estonskim ozemljem in ne nad mednarodnimi vodami. Zadnji incident pa se je zgodil v času, ko so se napetosti med Rusijo in Natom še zaostrile zaradi vdora brezpilotnikov v poljski zračni prostor, zaprta so bila tudi letališča na Danskem in Norveškem, hkrati pa se bližajo še zelo pomembne volitve v Moldaviji, kjer se Zahod boji ruskega vpliva.
Estonija je zaradi vdora v njen zračni prostor zahtevala tudi posvetovanja, ki jih predvideva 4. člen severnoatlantske pogodbe. Zastavlja se vprašanje, kaj če bodo to Rusi ponovili in bodo pri tem bolj agresivni.
V zadnjih 10 letih je bilo zabeleženih najmanj 40 kršitev estonskega zračnega prostora z ruske strani. V enem primeru je šlo tudi za letalo, v katerem je bil ruski predsednik Vladimir Putin, s katerim je leta 2018 letel v Helsinke na sestanek z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom.
Ukrajina: Sestrelili smo rusko letalo Su-34
Ukrajina trdi, da je danes nad Zaporožjem, regijo, ki jo deloma okupira ruska vojska, sestrelila ruskega lovskega bombnika Su-34. Rusija tega še ni potrdila, prav tako pa Ukrajina ni pokazala nobenega dokaza za svoje trditve. V zadnjem času sicer prihajajo poročila z bojišča, da prav ta letala tudi na Zaporožje vse bolj pogosto odmetavajo drseče bombe.
"To je naše delo"
V ostalih primerih je šlo po večini za starejša letala, ki so zavijala pri neposeljenem otoku Vaindloo. Tokrat so tri bojna letala letela osem kilometrov globoko v estonskem zračnem prostoru in niso popravljala svoje smeri.
Med vrnitvijo v zračno bazo pri italijanskih pilotih ni bilo nobene evforije. "To je naše delo," je povedal Farina. Je pa to dvignilo na noge vlado v Talinu in zahodne voditelje.
Leta 2015 je Turčija sestrelila rusko vojaško letalo, ki je le za 17 sekund iz Sirije vstopilo v njen zračni prostor. Zakaj se tokrat Nato ni odzval na tak način?
Farina pravi, da je možno, da je šlo za napako, saj so bila ruska letala stara. Estonska vlada pa meni, da drugačen odgovor ni bil potreben, ker letala niso imela orožja, s katerim bi lahko napadla tarče na kopnem, prav tako niso letela proti kopnem. Vendar pa odločitev o sestrelitvi ni odvisna le od države, ki ji je kršen zračni prostor.
Natova pravila so sicer zaupne narave, vendar pa lahko države članice, ki pošiljajo svoja letala, postavijo svoje omejitve pri njihovi uporabi. Tako se lahko Italija na primer odloči za zmernejši pristop. Odločitve o stopnjevanju pa so lahko odvisne tudi od poveljnikov v Nemčiji ali ZDA, vendar v dogovoru s politiko.
"Morda bi morali imeti bolj jasno definiran sistem," je dejal estonski poslanec Eerik-Niiles Kross. Britanski vojaški viri menijo, da Rusija nenehno testira meje in da bi morala Velika Britanija, ki ima v Estoniji nameščenih okoli tisoč vojakov, biti pripravljena na oster odziv.
V skupni izjavi je zveza Nato sporočila, da je pripravljena uporabiti vsa vojaška sredstva. Ni pa jasno določila, kje je rdeča črta. Težava pri takšnih grožnjah je, da jih je treba tudi uresničiti, pravi Ed Arnold, višji raziskovalec pri think tanku Royal United Services iz Londona. "Putin bi lahko poslal pilote v navidezne samomorilske misije in skušal izzvati odziv Nata, ki bi vnesel razdor v zavezništvu," je dodal.
Estonija se intenzivno oborožuje
Medtem pa v Estoniji gradijo protitankovsko infrastrukturo, kupujejo težko oborožitev in sisteme protizračne obrambe, kakršen je tudi Iris-T. Slednje naj bi dobili do konca tega leta. Do leta 2029 bo Estonija za obrambo namenjala okoli 5,4 odstotka svojega bruto domačega proizvoda, kar je največ med članicami Nata. Vendar pa ne načrtuje nabave lovskih letal, kar pomeni, da bo odločitev o morebitni sestrelitvi ruskih letal še vedno v rokah Nata.
Glavni tajnik estonskega zunanjega ministrstva Jonatan Vseviov je povedal, da Estonija popolnoma zaupa svoji sposobnosti obrambe, skupaj s partnerji.
