Evropski poslanci so danes na drugi dan plenarnega zasedanja v Strasbourgu začeli z razpravo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Razprava je sledila neuspelim poskusom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je avgusta želel vojno v Ukrajini zaključiti po diplomatski poti. Ruski zračni napadi na Ukrajino so se medtem okrepili. Zato je koalicija voljnih okrepila pogovore o varnostnih jamstvih za Ukrajino in okrepitvi sankcij proti Rusiji.
Razpravo je odprla visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas, nadaljevala pa je Marta Kos, evropska komisarka za širitev in obnovo Ukrajine. Poudarila je, kot še marsikdo, da si Rusija ne želi miru in izrazila prepričanje, da je Ukrajina pripravljena na reforme. "Ukrajinske institucije so temelj njihove evropske poti. Treba jih je spoštovati. Izpolnili so pogoje za začetek pogajanj. Seveda jih pozivamo, da še naprej krepijo svoja prizadevanja. Ne drži, da smo zastali v pristopnem procesu. Čez nekaj tednov bomo lahko odprli vse sklope pogajanj, toda o tem odloča Svet EU. Pozivam ga, da to stori." Poudarila je pe, da bo vsak napredek okrepil EU. "Naše sporočilo mora biti jasno - Ukrajini je zagotovljena prihodnost v Evropi. Moramo pa biti politično pogumni in to zagotoviti še v realnosti," je dodala.
V EPP in S&D enotni glede podpore
Sledila je razprava poslancev iz vseh skupin. Da Evropa ne bo varna, če ne bo varna Ukrajina, menijo v največji skupini Evropske ljudske stranke (EPP). Varnostno jamstvo med drugim vidijo tudi v širitvi oziroma pridružitvi Ukrajine EU, je dejala hrvaška evroposlanka Željana Zovko. Njen poslanski kolega Matej Tonin je dejal, da čakamo, da bo vojno končal Trump ali papež. "Vojna se bo končala, ko bo Putin spoznal, da na bojišču ne more ničesar doseči. To je tudi razlog za neomajno podporo Ukrajini. To je pot k miru. Agresorja ustaviš le, če mu postaviš resne meje. Evropa je močnejša kadar smo enotni. Putin se sam ne bo ustavil, le skupaj ga lahko ustavimo," je dodal.
Podobnega mnenja so v drugi največji skupini Socialistov in demokratov (S&D). Thijs Reuten je povedal, da si Putin ne želi miru, Tonino Picula (oba S&D) pa, da so potrebni nadaljnji ukrepi proti Rusiji, a tudi nujne reforme v Ukrajini, sploh v boju proti korupciji.
Domoljubi in Suverenisti proti članstvu Ukrajine
Drugačnega mnenja pa so v skrajno desnih skupinah. V Domoljubih za Evropo, tretji najštevilčnejši skupini, odločno nasprotujejo pošiljanju vojakov držav članic v Ukrajino. Roberto Vannacci je dejal: "Italijanska kri se ne bo prelivala v Ukrajini!" Tudi so menili, da Ukrajina ni pripravljena na članstvo. Poljakinja Ewa Zajączkowska-Hernik, znana po tem, da je lani predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen dejala, da bi morala biti v zaporu, meni, da je Ukrajina skorumpirana država in da zato nima kaj iskati v evropski skupnosti. Tudi je odprla stare zamere iz druge svetovne vojne, ko je del Ukrajincev pod vodstvom Stepana Bandere kolaboriral z nacistično Nemčijo in pobijal Poljake.
Poslanci Levice so opozorili na dvojna merila EU na primeru vojne v Ukrajini in genocida v Gazi. Özlem Demirel je vprašala, če je oblast v Ukrajini zares demokratična in povedala, da je veliko opozicijskih politikov v hišnem priporu. Prav tako je nasprotovala pošiljanju vojakov v Ukrajino.
Na obisku srbski opozicijski politiki
Poslanci bodo nadaljevali z razpravo o katastrofalnih razmerah v Gazi, kjer Izrael krepi napade. EU kljub vse hujšim razmeram na območju doslej ni sprejela nobenih ukrepov proti izraelskim oblastem, čeprav so pristojne službe EU ugotovile, da kršijo pridružitveni sporazum z Brusljem. Zvečer pa bodo s komisarko Marto Kos razpravljali še o protestih v Srbiji. Tudi so danes v Evropskem parlamentu na obisku predstavniki srbske opozicije.
Proteste spremljajo tudi obtožbe srbskih oblasti na račun EU. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je tako denimo evropska poslanca Zelenih, ki sta se konec tedna udeležila protestov v Srbiji, označil za drhal. Opoldne bo Evropski parlament nagovorila moldavska predsednica Maia Sandu.
