"Ne smemo stati ob strani in zgolj opazovati, kako se zgodovina odvija brez nas. Ne smemo dopustiti, da hladni pragmatizem izsesa dušo iz Evrope. Zdaj je čas, da močnim povemo resnico – pogumno, neomajno resnico. Da vrnemo 'združeni v raznolikosti' v samo srce evropskih sanj v razširjeni EU," je med drugim v uvodnem nagovoru na odprtju 20. Blejskega strateškega foruma dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Pred njo sta BSF odprla njegov generalni sekretar Peter Grk in zunanja ministrica Tanja Fajon.
Zbrane je nato nagovoril predsednik Evropskega sveta António Costa, ki je poudaril, da morajo države Zahodnega Balkana, ki se pogajajo za članstvo v EU, spremeniti miselnost in preseči zgodovinske spore, da bi zgradili skupno prihodnost. Meni, da je širitev najboljša investicija. Bled je opisal kot kraj, kjer Evropa razmišlja o izzivih in prihodnosti. "Približevanje Zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine niso le obljube, temveč prioriteta. Te države so v srcu Evrope in so del evropske prihodnosti. V prihodnjih letih moramo unijo pripraviti na širitev - z reformami, prilagoditvami proračuna in okrepitvijo upravljanja. Širitev ne bo lahka, vendar bo vredno," je še pred uvodno razpravo dejal Costa.
Države si morajo v EU želeti
Na otvoritvenem panelu so nato sodelovali premierji Slovenije Robert Golob, Hrvaške Andrej Plenković, Albanije Edi Rama in Črne gore Milojko Spajić ter evropska komisarka za širitev Marta Kos. Govorili o blejski zavezi - obljubi oziroma oznanitvi tedanjega predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela pred dvema letoma, da mora biti EU do leta 2030 pripravljena na širitev. Komisarka Kos je poudarila, da je širitev veliko več kot zgolj povečanje števila prebivalcev in površine. Za to pa je potrebno dobro vodstvo, tako imenovani leadership, saj da proces brez voditeljev, ki ne verjamejo v to, da je članstvo najboljša opcija za njihovo državo, ne more biti uspešen. V tem kontekstu je kot primera dobrih voditeljev v procesu pridruževanja izpostavila prav Spajića in Ramo, premierja držav, ki jima najbolje kaže v pristopnem procesu.
Opozorila je, da glede pridružitve ni bližnjic. "To pomeni, da morajo biti uvedene reforme na področju človekovih pravic, vladavine prava, boja proti korupciji, svobode medijev. To ne sme biti predmet pogajanj. Imamo zunanje sile, ki bi rade videle, da EU in kandidatkam ne uspe. Videli smo, kaj se je zgodilo v Gruziji, podoben scenarij je mogoč v Moldaviji," je še opozorila.
Golob: Spremembe nujne kmalu
Rama je poudaril pomen izpolnjevanja pristopnih pogojev, a tudi dejal, da jim vse ni všeč. Meni, da pristop poteka prepočasi. Spajić je dejal, da tako etnično raznovrstne države, kot je Črna gora, v Evropi ni. "Potrebni so kompromisi. Soglasje gradimo zlasti glede pridružitve EU, gospodarstva in vladavine prava." Spajić pa je poudaril pomen kompromisov v državi, ki je tako etnično raznovrstna kot Črna gora.
"Leta 2028 bi lahko imeli 28. članico EU"
Plenković je spomnil na primer Severne Makedonije, ki jo je Bolgarija blokirala zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj. "Veliko stvari je etično nesprejemljivih, a se dogajajo. Mislim, da bi morali poiskati skupno strategijo, kako se temu izogniti," je dodal. Premier Golob je medtem menil, da bodo spremembe v procesu odločanja potrebne, in to pred letom 2027. "Formula 26 ali 27 minus ena je že delovala, tako da lahko deluje tudi v tem primeru," je dejal glede odločitev, o katerih se doslej določena država ni strinjala. Države Zahodnega Balkana bi morale izkoristiti odprto okno za vstop v EU, ki se je odprlo z vojno v Ukrajini, je prepričan Golob, ki meni, da se bo čez pet let spet zaprlo.
Marta Kos je bila sicer glede procesa optimistična. "S Črno goro napredujemo in možno je, da če leta 2026 končamo tehnični del pogajanj, bi lahko leta 2028 imeli 28. članico EU," je dejala Kosova in glede Albanije omenila možnost pridružitve leta 2029.
Kallas: Putin ne želi premirja
Panelu o Zahodnem Balkanu je sledil pogovor z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas. Z njo se je pogovarjal priznani televizijski voditelj Ali Aslan, ki že leta povezuje ključne blejske panele. Kallas je bila pričakovano zelo kritična do Rusije in njenega predsednika Vladimirja Putina, pri temah o Izraelu pa je iskala izgovore. Dejala je, da se je Putin s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom na Aljaski srečal zgolj v izogib sankcijam. Trumpova prizadevanja za mir je sicer pozdravila, a poudarila, da si Putin gotovo ne želi miru. "Slišali smo, da Trump velja za nepotrpežljivega, vendar se zdi, da je s Putinom zelo potrpežljiv. Mislim, da bi lahko Rusiji odvzeli sredstva za vojno, če bi storili več," je odgovorila na vprašanje, ali bi moral biti ameriški predsednik strožji do ruskega kolega.
Iskanje izgovorov glede Izraela
Aslan jo je nato soočil s kritikami o dvojnih merilih EU glede Gaze. Odgovorila je, da ni enotnosti, saj da ima vsaka izmed 27 držav članic svoje poglede iz različnih razlogov. "Menim, da bi morali biti enotnejši. Ni pa res, da nismo aktivni. Pritiskamo na Izrael, doniramo največ humanitarne pomoči, tudi finančno pomagamo palestinski upravi, podpiramo rešitev dveh držav. Veliko držav članic opravlja veliko delo," je navrgla in dodala, da mora najprej priti do premirja in izpustitve talcev, da mora biti humanitarna pomoč omogočena.
"Seveda slišim kritike, tudi današnji protest sem opazila. Ni lahko. Razumem frustracije ljudi. Delamo, kolikor lahko. Vem, da to ni dovolj. Humanitarna katastrofa je grozna," je dejala. Trdi, da EU ni izgubila kredibilnosti, saj da številke govorijo drugače. "Za Palestino smo namenili 500 milijonov evrov, Združeni narodi pa le 40 milijonov. Naj pomagajo tudi tisti, ki nas obtožujejo dvojnih standardov. Seveda bi morali narediti več, ne sprejmem pa razlage, da ne delamo nič," se je odzvala na kritike.
Na neposredno vprašanje, ali v Gazi spremljamo genocid, ni odgovorila. Razlagala je o pomenu preprečitve lakote. "V ta namen sem obiskala Izrael, da bi dosegli povečanje humanitarne pomoči. To nam je do neke mere uspelo. V Gazo prihaja več tovornjakov s humanitarno pomočjo. Brez pogovorov z Izraelom, to ne bi bilo mogoče. Ne moremo napredovati, če se ne pogovarjamo." Glede priznanja Palestine s strani več evropskih držav je dejala, da je to stvar držav samih in da ona predstavlja vseh 27 držav, med njimi tudi tiste, ki Palestine ne priznavajo.
Blejski strateški forum bo potekal še danes, ko bosta med drugim na sporedu predsedniški panel s predsedniki Slovenije, Estonije, Češke in Črne gore ter panel o prihodnosti miru na Bližnjem vzhodu.
Protestniki: Kaja Kallas sokriva za genocid
Na promenadi ob Blejskem jezeru so se dobro uro pred pričetkom foruma zbrali protestniki in opozorili na soodgovornost EU za genocid v Gazi. Sporočili so, da so Kaja Kallas in drugi voditelji EU sokrivi. Na čoln so namestili transparent s podobo Kallasove, ki stiska krvavo roko Benjamina Netanjahuja, in z napisom "Da, si sokrivka". Ko so zagledali prizor, so se po jezeru k protestnikom zapodili policisti na čolnu in jih pregnali.
Protest je spremljala tudi velika lutka sestradanega otroka. Na vrhu hriba Straža pa so razgrnili veliko palestinsko zastavo. Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev je poudarila, da bi morala EU govoriti z glasom ljudi in Izraelu naložiti sankcije. "Namesto tega se je postavila na stran Izraela, prezira mednarodno pravo in dopušča, da se celotno palestinsko ljudstvo pokoplje."
Na protestu je bil tudi Palestinec Jaber El Masry iz Gaze, ki je poudaril, da je neukrepanje izbira. "Imate moč, dolžnost in pravno obveznost, da ukrepate in zahtevate trajno in takojšnje premirje, da uvedete vojaški embargo in pred roko pravice privedete vojne zločince in molčeče politike. Svet vas opazuje, zgodovina vas gleda. Ne bodite na napačni strani," je še dejal.
