Povečevanje izdatkov za obrambo je v tem mandatu v največji meri razdelilo levoliberalno koalicijo, ki za obrambne načrte namenja rekordna proračunska sredstva, odkar je Slovenija samostojna država. Vsaka vladna stranka v zadnjem letu pred volitvami vse bolj vleče na svojo stran, kar povečuje neenotnost koalicije tako v medsebojnih odnosih kot zakonodajnih postopkih. Za politični pol levo od sredine to ni najbolj spodbuden obet pred volitvami, saj sedanja koalicijska zasedba trenutno še predstavlja edino alternativo morebitni četrti vladi pod okriljem SDS, a je pri potegovanju za naklonjenost volivcev sama sebi največji nasprotnik. Pri razhajanjih v vladnih vrstah gre tudi za skrbno odmerjeno propagando, saj želijo Socialni demokrati in Levica pred volitvami izpostaviti bolj jasne razlike v primerjavi z Gibanjem Svoboda, ki levo od sredine navkljub številnim spodrsljajem (za zdaj) ohranja vodilni položaj.
Koalicija sporoča Golobu, da ni vsemogočen
Koalicijski nemiri povzročajo škodo vsem trem vladnim strankam in v občutljivem predvolilnem obdobju dvigujejo napetost na dvoru. Pomanjkljiva komunikacija znotraj vladajočih struktur se vleče od začetka mandata, pri obrambnih izdatkih pa je dosegla vrhunec in razkrila skromno verodostojnost koalicije, ki se je zelo površno pripravila na zgodovinski vrh Nata. Predsednik vlade je organiziral mini koalicijski vrh šele po srečanju zavezniških sil v Haagu, a bi ga moral vsaj teden dni prej, da bi preprečil notranja trenja. Koalicija se je v začetku tedna udarila glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki je najbolj razburil Goloba. Predlog je v proceduro vložila Levica, ki že od svojega obstoja nasprotuje slovenskemu članstvu v Natu. Najmanjša vladna stranka je bila pri vprašanju referenduma sprva osamljena, nato pa se je pobudi pragmatično priključila tudi SD, da bi pomirila lastno volilno bazo. Na glasovanju v državnem zboru se je manjšima vladnima strankama pridružila opozicija in večinski del parlamenta je prvič v tem mandatu prisolil bolečo zaušnico Golobu, ki mu v koaliciji med vrsticami sporočajo, da ni vsemogočen. Razpis referenduma je smiselna politična poteza, saj obrambni izdatki močno posegajo v proračun države, kampanja pa bo največji preizkus za koalicijo od začetka skupne poti. Ni izključeno, da bo ravno referendum sprožil predčasne volitve, saj se znotraj koalicije pojavljajo diametralno nasprotna stališča, v kot stisnjena Svoboda pa že vrača udarec celo s predlogom za posvetovalni referendum o članstvu v Natu.
Izjemno naelektrena politična zgodba ustvarja zmedo v splošni javnosti, ki se je lahko prepričala, da je iskrenega zaupanja med koalicijskimi partnerji praktično konec. Vtis, da je vlada nekaj mesecev pred volitvami vse bolj neusklajena, daje zagon političnim tekmecem desno od sredine, kjer nastaja potencialna koalicija treh strank za prevzem oblasti. V tem kontekstu gre tudi razumeti podporo opozicije za razpis referenduma o obrambi, saj je glavni cilj desnice izdatna oslabitev Svobode. Ta jesen bo politično najbolj vroča od začetka Golobove vlade. Ob verjetni seriji referendumov bo morala koalicija pod streho spraviti kočljiv proračun za 2026, ki ga manjši vladni stranki ne mislita podpreti v primeru krčenja socialne države v korist obrambe. V predvolilnem obdobju bo štela vsaka poteza, igra ob koncu mandata pa postaja vse bolj nepredvidljiva, celo kaotična. Možno je vse.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
