DZ je danes s 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Predlog za razpis referenduma so soglasno podprli v SD in Levici, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Svoboda.
Referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala Levica, se bo glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.
Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu
Po odločitvi DZ, ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, v Gibanju Svoboda napovedujejo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.
Podporniki referenduma so v današnji razpravi izpostavljali, da mora imeti odločitev za dvig obrambnih izdatkov legitimnost, ki izhaja iz podpore državljanov. S tem argumentom so ga podprli tudi v koalicijskih Levici in SD.
V NSi, kjer sicer podpirajo postopno zviševanje obrambnih izdatkov Slovenije, pa so izpostavili, da mora biti ta skrbno načrtovana. Tako so na koncu tudi oni pritisnili za.
Prav tako so na koncu glasove, ki so omogočili razpis referenduma, prispevali v največji opozicijski stranki SDS, ki sicer v razpravi niso sodelovali.
Na drugi strani so poslanci Svobode, ki so referendumu nasprotovali, poudarili, da si želijo, da bi bila Slovenija tudi v prihodnje varna, zato se jim zdi, da mora politika ravnati odgovorno in za to poskrbeti tudi z dvigom proračunskih sredstev za obrambo.
Referendum so podprli tudi Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak, proti pa so bili poslanci Eva Irgl, Anže Logar in Miha Kordiš. Izid posvetovalnega referenduma sicer za poslance ni zavezujoč.
Posvetovalni referendum Svobode
"Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov Slovenije," je na omrežju X sporočil prvak Svobode in predsednik vlade Robert Golob.
Spomnil je, da je odločitev "o novem nesmiselnem referendumu" danes v DZ sprejela "koalicija SDS, NSi in SD". Svojo referendumsko pobudo pa da bo Svoboda vložila zato, "da se odpravi vsak dvom o resnični volji ljudstva".
Podobno je v prvem odzivu po glasovanju v DZ izpostavila vodja strankine poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič. Po njenih besedah so se z namenom, da ne bo izglasovani referendum, ki bo davkoplačevalce stal približno sedem milijonov evrov, "izzvenel v prazno", odločili, da državljane povprašajo o "trenutno edino poštenem in smiselnem vprašanju za našo državo". "Vse ostalo je grobo zavajanje in sprenevedanje vseh, ki so danes izglasovali ta referendum," je bila ostra.
Obenem je ocenila, da bi bil odgovor na referendumsko vprašanje "zelo težaven", saj je zavajajoče in lahko prinese zelo različne odgovore. Vprašanje se bo sicer glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov. "Če je odgovor da nismo, to pomeni, da smo lahko za manj ali pa za več kot tri odstotke, tako kot je opozicija. In danes je bil izglasovan referendum s podporo SDS, NSi, Levice in SD, torej nenačelne koalicije v državnem zboru," je sklenila.
Sajovic: Prepričan sem, da bodo državljani na referendumu ravnali v prid varnosti
Minister za obrambo Borut Sajovic je razočaran nad, kot je dejal, politizacijo vprašanja naše skupne varnosti. Prepričan je, da bodo državljani na referendumu o obrambnih vprašanjih odločali državotvorno, v prid varnosti. Medtem Slovenija ostaja zavezana dvigu obrambnih izdatkov skladno z obrambno resolucijo, pravi.
Razpravo prisotnih na današnji seji je sicer ocenil kot konstruktivno, odkrito in iskreno. "Slabo za državo pa je, da tisti, ki se razglašajo za najbolj državotvorne, v razpravah ne sodelujejo," je dejal. SDS namreč na seji ni niti predstavila svojega stališča.
Sajovic sicer ne dvomi, da bodo državljani na referendumu odločali državotvorno, v prid varnosti in da "bomo odločali z velikim konsenzom".
Na vprašanje, kaj bi pomenila morebitna referendumska nepodpora obrambnih izdatkov, pa je Sajovic opozoril, da gre za posvetovalni referendum, ki ni zavezujoč, medtem ko je DZ nedavno sprejel resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva višje izdatke za obrambno in varnostno politiko. "Temu bomo sledili," je dejal in dodal, da je izziv le v enotnosti.
Klakočar Zupančič: Posvetovalni referendumi niso politične igračke
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič izpostavlja, da posvetovalni referendumi niso politične igračke, ampak resen institut DZ, ki ga odgovoren politik uporabi, ko ga ima namen izpolniti. Danes pa so posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov podprli tudi poslanci, ki zavzemajo "popolnoma drugačna stališča" od njihovega glasovanja, meni.
"Gre za politična preigravanja, ki pravzaprav nimajo veliko veze z varnostjo naših državljank in državljanov. In to me najbolj žalosti, da se politiki, ki se kažejo kot izjemno državotvorni, pravzaprav igrajo s to državo preko tega, da se igrajo s temi instituti," je po današnjem glasovanju dejala prva med poslanci.
Obenem je poudarila, da so v podporo predlogu glasovali tudi v poslanskih skupinah, ki odkrito javno zagovarjajo višanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov. "Nikoli ni prav, da politiki igrajo politične igrice, še manj je to prav v tako resnih geostrateških razmerah, v katerih se nahajamo danes," je opozorila.
Prepričana je, da si državljani zaslužijo odgovorne politike, ki bodo sprejemali odgovorne odločitve, v prihodnosti si pa želi več takih, ki bodo znali volivcem postavljati vprašanja v "zadevah, ki se jih res fundamentalno tičejo". Hkrati je ocenila, da je edino pravo vprašanje, o katerem bi morali na posvetovalnem referendumu povprašati državljane, ali želijo, da Slovenija še ostane članica zveze Nato.
Razprava po mnenju Janše popravni izpit za vlado
Predsednik SDS Janez Janša meni, da je lahko razprava pred posvetovalnim referendumom o obrambnih izdatkih, ki ga je DZ izglasoval danes, "priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat". Za vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je glasovanje "zaključek farse" koalicije o obrambnih izdatkih.
Janša je na omrežju X zapisal, da je referendum posvetovalne narave, zato ne bo imel pravnih posledic, bo pa imel politične posledice. Meni, da je razprava o dvigu obrambnih izdatkov še kako potrebna, referenduma samega pa da "zaradi dvojne igre vladajočih itak ni možno dobiti, na neveljavno glasovnico pa je zato treba preprosto napisati 'dol z nesposobno in razglašeno vlado!'".
Stranka SDS se po besedah Janše zaveda, da je varnost Evrope in z njo Slovenije bistveno nižja kot pred desetletji. Meni tudi, da je kolektivna obramba Nata učinkovitejša in cenejša od samoobrambe. Zapisal je tudi, da je vlada dolžna graditi nacionalni obrambni in varnostni sistem tako, da bo prvenstveno zagotavljal varnost Slovenije. Zapisal je, da zdajšnja vlada o "enormnem povečanju obrambnih izdatkov" pred vrhom Nata ni sklicala niti seje Sveta za nacionalno varnost niti koordinacije parlamentarnih strank.
Logar: Izstopu iz zveze Nato ni le neodgovoren, pač pa tudi nevaren
Na napoved Gibanja Svoboda, da bodo vložili predlog za posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu, se je odzval tudi poslanec in predsednik Demokratov Anže Logar. Referendum o izstopu iz zveze Nata po njegovem mnenju ni le neodgovoren, pač pa tudi nevaren. "Nevaren za globalno umeščenost naše države, za njeno mednarodno verodostojnost in za stabilnost regije," je zapisal v odzivu, ki so ga posredovali iz stranke.
Kot je še dodal, gre za politični eksperiment brez primere, ki odpira vrata skrajnostim. "Medtem ko sta se zvezi Nato nedavno z razlogom pridružili Finska in Švedska, bo v Sloveniji potekala razprava o izstopu, v času, ko nedaleč stran od nas poteka ruska agresija na Ukrajino," je opozoril. Z današnjim dogajanjem v DZ je slovenska politika po njegovih besedah dosegla novo dno, katere prva žrtev je kredibilnost Slovenije na mednarodni sceni. "Namesto resnega in odgovornega odnosa do varnostnih vprašanj smo priča razpravam, ki spodkopavajo zaupanje naših zaveznikov in postavljajo pod vprašaj temelje zunanje politike," je še poudaril.
