Ne, beseda ima indoevropsko poreklo in bogato semantično zgodovino ter pomeni "brezuspešno, brez haska". Ker je v teh jezikih veliko turcizmov, je beseda "zaman" paretimološko po zvoku umeščena k besedam, kot sta "taman" (turško – poln) in "aman" (vzklik, prilagojen raznim pomenom in veram, potrditev, del molitve); tako so nastale besede zveze, kot je "aman – zaman". Vsekakor je zabavno, da imamo neko južnoslovansko besedo za turško ... V turščini beseda "zaman" pomeni – čas. Dve besedi, dve porekli, dva pomena in morebitna zmeda, ki nas vodi v poučno zgodovino in negotovo prihodnost, katere ključ je vedno v preteklosti. Da ne bi le iz obupa zavpili "aman!", nam pomaga znanje, čim bolj pregledno organizirano, dostopno in vedno pod budnim očesom kritike. Če stopimo iz tega okvirja, je v južnoslovanskem pomenu res vse "zaman", medtem ko neizprosni čas (zaman), v turškem pomenu, dela svoje.
V času renesanse (ter malo prej in veliko pozneje) je bil Vatikan največji lastnik javnih hiš v Rimu
Kdor Kovšce in njegovih izpadov do zdaj ni jemal resno, naj se globoko zamisli, kajti tokrat ponudi jasno sliko prihodnosti, kakšna bo, ko “moji” pridejo na oblast
