Pred tedni smo lahko spremljali pravi populistični vihar ob povabilu na roditeljski sestanek v albanskem jeziku za starše otrok tujcev v osnovni šoli v Žalcu. Zgražanje, kako je to mogoče, ko pa na naši zemlji govorimo slovensko, vnovično zaničevanje celotnega šolstva in ravnateljice, ki je povabilo poslala. Refleks, brez kančka refleksije, kot je pač značilno pri nas ob domala vsaki debati, kjer se je mogoče postaviti na eno ali drugo stran. Sledila je razprava, ki jo je vsaj desna politika želela takoj speljati na svoj predvolilni mlin hujskanja proti drugačnim. Še o šolanju Romov malo za tem ni imela ista (politična) javnost nič manj povedati, pa večina sploh ne pozna razmer v romskih naseljih. Tudi pri tem vprašanju se je ponudila priložnost za vnašanje razdora. Ponarodela je že misel, da se na šolo vsak spozna, podobno kot na nogomet, ob tem pa šola še vedno ostaja polje, ki ga je mogoče hitro izrabiti za nabiranje političnih točk.
S prevodom povabila v albanski jezik seveda ni bilo nič narobe, kar je takrat jasno povedalo tudi pristojno ministrstvo. V šoli so se znašli po svoje, saj imajo veliko izkušenj in vedo, kaj deluje, kaj bo na daljši rok dalo boljše rezultate, hkrati pa imajo najbrž kakšno orodje za obvladovanje vseh izzivov premalo. V šolski politiki se stvari pogosto obračajo počasi in prilagoditve zakonodaje ne morejo dohajati vseh družbenih sprememb naenkrat. Kljub temu da je šolsko ministrstvo z zadnjimi spremembami zakonov in pravilnikov dalo šolam nekaj več manevrskega prostora za delo z učenci tujci, imajo v šolah še veliko predlogov, kaj bi se dalo izboljšati, kje še potrebujejo pomoč, nekatere rešitve pa naštejejo kar učenci tujci sami. Od idej o poučevanju jezika, ko bi bilo nujno treba povečati obseg ur učenja slovenščine, do ustrezne učne pomoči vseh sort. Pa to, da bi si želeli fleksibilnejši dodaten delež zaposlitve učiteljev za pomoč učencem, saj se število otrok spreminja skozi celotno šolsko leto. Nanizane želje niso neizvedljive, nekatere pa res terjajo še dodaten denar. Gotovo pa bo že veliko odtehtalo, da bo šolska politika prisluhnila kompetentnim sogovornikom iz prakse.
Ker bo tudi v prihodnje primanjkovalo delovne sile, se lahko nadejamo več tujcev tudi iz drugih držav, ne le z Balkana
Učencev tujcev bo v naših šolah vse več. In prej ko se bomo s tem sprijaznili, bolje bo. Podatki ministrstva kažejo, da se je njihovo število samo v zadnjem desetletju potrojilo, danes jih slovensko šolo obiskuje že več kot 18 tisoč, med njimi pa prednjačijo otroci iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova. Ker bo tudi v prihodnje primanjkovalo delovne sile, se lahko nadejamo več tujcev tudi iz drugih držav, ne le z Balkana. Ob tem, ko bodo generacije Slovencev manj številčne, saj se rodi vse manj otrok, se bodo razmerja v razredih še naprej rušila. Že zdaj je v nekaterih šolah – situacija je od šole do šole zelo različna - slaba polovica, na drugih pa dobra tretjina učencev, ki prihajajo iz tujine. Izzivi, ki jih imajo iz tega naslova v šolskih klopeh že danes – recimo, da večje število tujcev v razredu čuti manjšo potrebo po učenju slovenščine in komuniciranju v njej, saj ustvarijo svojo kliko –, bodo le še izrazitejši. Ne čudi, da se otroci pogosto raje pogovarjajo kar v angleščini.
Odgovorna politika bo, poleg vseh področij, za katere mora v polju izobraževanja poskrbeti, še naprej iskala rešitve za učence tujce pri nas, prav tako za njihove družine, medtem pa bo neodgovorna politika še naprej hujskala, strašila, slikala nerealne predstave o ilegalnih pa tudi drugih migrantih in podobno. Zaradi prihoda in vključevanja tujcev za prihodnost države in razvoj jezika vsakič znova "najbolj skrbi" tiste Slovence, ki ne znajo uporabljati dvojine, rodilnika, predlogov s in z, pravilno postavljati vejice, svoja vprašanja pa začnejo z "gdo". Pa tiste, ki se zaklinjajo na domoljubje, a s svojimi nestrpnimi dejanji kažejo vse kaj drugega. Da se najtrši oreh rešitve skriva prav v družbi, dokazuje tudi to, da slovenski starši ob vpisu iščejo šole, kjer je delež tujcev nižji. To nakazuje, da izobraževanje tujcev in s tem povezane izzive slabo razumemo, prav tako pa, da ne razumemo, kakšen je sploh smisel izobraževanja. In kaj pomeni strpno sobivati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
