(ŠESTI DAN) Naši športni čudeži

"Ah, daj, to ni za nikamor. Pa to je vendar Slovenija, come on, dajte no." Nato je sledil še rafal kletvic, vsaka tretja beseda je bila "f.....". Anglež, odet v beli reprezentančni dres, se je na tribuni kölnskega stadiona vse bolj brezvoljno in togotno prestopal. Veliki Angleži - saj vemo, da evropski naslov vedno znova "prihaja domov", a tja nikakor ne najde - niso in niso mogli položiti majhne Slovenije. Anglija, nogometna velesila v pravem pomenu besede, ima okoli 40.000 tisoč klubov ali društev, ki se tako ali drugače ukvarjajo z nogometom. Nikjer se jih s fuzbalom ne ukvarja več. Slovenija jih ima nekaj več kot 200. Si predstavljamo? Nogometni reprezentanci je uspelo, kar se je zdelo še ne tako dolgo nazaj skoraj neverjetno, nemogoče. A pustimo preteklost, zlata in južnoafriška generacija sta naredili svoje, zdajšnja, ki jo je zbobnal Matjaž Kek, piše pač svojo zgodbo. Izjemno, posebno. Ne bi bilo čisto fer napisati Oblak, Šeško in ekipa, vse skupaj zgolj personalizirati okoli največjih zvezdnikov. Čeprav to sta, drži kot pribito. A kolektiv je pokazal moč, trdnost, samozavest, nepopustljivost, sistem.