Če se je z novim tednom histerija okoli Thompsonovega koncerta vsaj malo polegla, se je - to smo lahko pričakovali - vprašanje hrvaške nacionalne identitete preslikalo v slovensko aktualno politično dogajanje. In to zgolj zato, ker je bil tam - poleg nemalo Slovencev - tudi prvak opozicije Janez Janša in s svojimi objavami podžgal na družbenih omrežjih.
O Thompsonu je bilo zapisanega in povedanega dovolj. Morda celo preveč. Ampak ne v pravi luči. Marko Perković Thompson poleg ustaškega pozdrava, spornih vojnih pohodov v eni od pesmi opeva, kako je bilo leto 1945 slabo. In, evo! Tu je stičišče nacionalistov oziroma populistov vseh dežel s podobno "usodo".
Na primeru Thompsonovega koncerta smo lahko dokončno spoznali, da so nacionalisti lažni domoljubi. Pa saj je domoljubje povečini lažno. Ampak tisti, ki so jih polna usta Slovenije, so šli na največjo manifestacijo hrvaškega kleronacionalizma in se poistovetili tudi s propagiranjem ustaštva. NDH, hrvaška marionetna fašistična država, je bila med drugo vojno eden od štirih okupatorjev slovenskega ozemlja. Pet slovenskih vasi z okoli 800 prebivalci so okupirali Hrvati. V Jasenovcu pa je bilo ubitih od 260 do 280 Slovencev, tudi sedem slovenskih duhovnikov. To so torej slavili Janša in druščina. Ko smo že pri domoljubju - ta ista NDH je Istro in Dalmacijo dobesedno podarila Italiji.
Ampak Janezu Janši je v bistvu vseeno za hrvaško in slovensko domoljubje. Na Thompsonov koncert je šel, da bi kljuboval in dal svojim vernikom nov material. Thompson je naš, ker se bori proti komunizmu, se oglašajo na tviterjih. Kaj je komunizem, najbrž sploh ne vedo. Pa saj niti ni pomembno. Vodja je bil tam! In delil posnetek pesmi, v kateri Thompson poje, da mu partija sodi, ker pač poje. Pobrskajmo po spominu. Partija je v času zadnje Janševe vlade ljudem pod krinko protikoronskih ukrepov sodila, ker so si privoščili malico na Prešernovem trgu, ker so protestirali zoper zaprtje šol, zaplinjala Ljubljano, ljudi zapirala v občine. Saj vemo, kaj je bilo, če alegoriramo na Thompsona.
Pa vendar se je lažje identificirati s tujino. Tako je nek model na tviterju zapisal, da se dajmo, če bo Slovenija izstopila iz Nata, pridružiti Avstriji. Najbrž je v vsej svoji nevednosti zanemaril, da Avstrija pač ni članica Nata in so v njenem drugem največjem mestu na oblasti komunisti. Hecna reč je ta nacionalizem. Tako radi bi bili nekaj, pa nismo.
Tako radi bi bili nekaj, pa nismo
To nas spet privede do vprašanja genocida v Gazi. Te dni se je v Sloveniji mudila Francesca Albanese, posebna poročevalka Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja. V Sloveniji je poleg srečanja z državnim vrhom imela več predavanj. Eno, celo prvo, je bilo v Mariboru. Na najboljši možen način je opisala genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci. In kaj se je zgodilo le dan kasneje? ZDA so proti njej uvedle sankcije. Zaradi, kot se je izrazil ameriški državni sekretar Marco Rubio, torej zunanji minister, "ekonomskega in političnega vojskovanja proti ZDA in Izraelu". Gre za še en jasen prikaz družnega delovanja akterjev različnih kultur v boju proti navideznemu skupnemu sovražniku.
Kruta realnost je, da živimo v svetu, v katerem so interesi pomembnejši od trpljenja civilistov. V času, ko je tisti, ki pove resnico, kaznovan, dejanski zločinec pa čaščen. Francesca Albanese je genocid v Gazi opisala in argumentirala v vsej njegovi bedi, izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki ga Mednarodno kazensko sodišče išče zaradi vojnih zločinov, pa je v Beli hiši istočasno pričakan z vsemi častmi.
Pozicija Slovenije je s tega vidika zelo hipokritska. Trumpova in prej tudi Bidnova Amerika vsaj nikoli ni tajila svoje pozicije. Mi pa smo - zavoljo všečnosti pred evropskimi volitvami - priznali Palestino, misleč, da smo s tem prispevali svoj delež, leto kasneje pa družno z Natovimi vazalskimi članicami prikimali Trumpovi zahtevi za dvig obrambnih izdatkov in jezik miru znova zamenjali z jezikom orožja.
Vse to sovpada s trideseto obletnico genocida v Srebrenici. Ta je na žalost še zmeraj predmet politične propagande. Medtem ko Janša in njegovi trdijo, da je to posledica komunizma, čeprav je šlo nacionalnoetnični zločin, vladajoča elita v Srbiji genocid še zmeraj zanika. Vojni zločinci se prosto sprehajajo po Beogradu in govorijo, da številke ne držijo in da ni bilo tako hudo. V neposredni bližini Osnovne šole Vladislava Ribnikarja v Beogradu, kjer se je predlani zgodila tragedija, je celo mural, posvečen Ratku Mladiću, vojnemu zločincu, odgovornemu za genocid v Srebrenici. Da se je v Srebrenici zgodil genocid, je Meddržavno sodišče odločilo leta 2007, pri čemer so termin genocid zahodni voditelji, tudi Bill Clinton, uporabljali že prej. Zakaj tega ne zmorejo v primeru Gaze? Odgovor poznamo.
P. S.: Janez Janša je v zvezi s koncertom Thompsona citiral Cankarja: "Mati, domovina, bog". Bolje bi se opisal s katerim drugim Cankarjevim citatom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
